Animizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ml:അനിമിസം |
podrobneje o Taylorjevi teoriji animizma |
||
Vrstica 1:
'''Animízem''' ([[latinščina|latinsko]] animus, anima - ''duh'', ''mišljenje'' ali ''duša'') je [[verovanje]] v [[duh]]ove in druga [[nadnaravno bitje|nadnaravna bitja]]. [[Ljudje]] verjamejo, da duhovi prebivajo v živalih, rastlinah, v skalah, zvezdah,
Za animizem je značilno tudi verovanje ljudi, da imajo duhovi podobne lastnosti kot ljudje, zato ljudje v odnosu do njih uporabljajo enaka sredstva in odnose kot med seboj (darila, kazni, ljubezen, sovraštvo, spoštovanje, podkupovanje).
Vrstica 5:
Ta izraz je najbrž prvi uporabil nemški kemik in fiziolog [[Georg Ernst Stahl]], avtor knjige ''Theoria medica vera'' iz leta 1707. Z njim je želel opisati medicinsko stališče, po katerem procesov v organskem svetu ni mogoče objasniti mehanično, glede na to, da je rezultat duhovne sile, ki jo je poimenoval ''anoima rationis''. Z medicinskega področja so pojem prenesli v filozofijo narave in nato še na druga filozofska področja oziroma v družboslovne znanosti.
Angleški antropolog Edward Burnett Tylor je izraz vpeljal v [[antropologija|antropologijo]]<ref>Svoje izsledke je E. B. Taylor zaokrožil v knjigi »Primitive Cultures« (''Primitivne kulture'') (1871), ki so jo kasneje tiskali pod naslovom »Religion in Primitive Culture« (''Religija v primitivnih kulturah'')(Harper 1958).</ref>. Po Taylorjevem mnenju vse religije temeljijo na animizmu. Predpostavil razvojno sosledje: animizem, totemizem, [[politeizem]], [[monoteizem]]<ref>[http://hirr.hartsem.edu/ency/Tylor.htm ''Encyclopedia of Religion and Society'', biografski članek o E. B. Taylorju]</ref>. Taylorjeva teorija se v prvotni obliki ni obdržala, je pa imela velik vpliv na antropologijo in religiologijo svojega časa. Danes lahko Taylorjevo teorijo dojemamo kot evrocentrično in kolonialistično.
Animizem se je redifiniral, ne kot primitivna kateogorična napaka (otroška religija, ki naj bi bila prva predstopnja po evolutivni lestvici, ki vodi do realne znanosti), ampak kot kompleksna relacionalna epistemologija in udeležba s partikularnimi okolji. ▼
▲Animizem se je redifiniral, ne kot primitivna
Animizem je značilen za lovsko-nabiralniške družbe. Elemente animizma najdemo tudi v sodobnih osrednjih verovanjih: v [[Šintoizem|Šintoizmu]], [[Hunduizem|Hunduizmu]], [[Panteizem|Panteizmu]] v odsevih pa tudi v Krščan ; zlasti pa v gibanju [[Novopoganstvo|novopoganstva]].
== Opombe in viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|animizem|Animizem}}
{{socio-stub}}
| |||