Coriolisova sila: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog |
m dp+/siz |
||
Vrstica 1:
'''Coriolisova sila''' je [[sila]], ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje [[gibanje|gibajočih]] [[telo (fizika)|teles]] z vidika opazovalca, ki se nahaja na [[vrteči se opazovalni sistem|vrtečem sistemu]], na primer na [[Zemlja|Zemlji]]. Ime je dobila po francoskem fiziku, inženirju in matematiku [[Gaspard-Gustave Coriolis|Gaspardu Gustavu de Coriolisu]], ki je leta [[1835]] razpravljal o njej v zvezi z [[vodno kolo|vodnimi kolesi]]. Matematično jo je obravnaval že [[Pierre-Simon Laplace|de Laplace]] leta [[1778]] v [[plima|plimskih]] enačbah. [[Giovanni Battista Riccioli]] in njegov pomočnik [[Francesco Maria Grimaldi]] sta tudi opisala Coriolisovo silo leta [[1651]] v delu ''Novi Almagest'' (''Almagestum Novum'') v zvezi s [[topništvo]]m, da bi se zaradi vrtenja Zemlje krogla, iztreljena proti severu, lahko preusmerila proti vzhodu.<ref>Graney (2011).</ref>
[[slika:Riccioli-Cannon.jpg|thumb|right|200px|Prikaz leta krogle v [[Giovanni Battista Riccioli|Riccioli]]jevem delu ''Novi Almagest'']]
V začetku 20. stoletja se je pojem Coriolisove sile začel uporabljati v [[meteorologija|meteoirologiji]].
Coriolisova sila je [[navidezna sila]], ki se v [[inercialni opazovalni sistem|mirujočem]] [[opazovalni sistem|opazovalnem sistemu]] ne pojavlja, saj so tam vse spremembe, na katere ne deluje nobena sila, premočrtne. Coriolisova sila se pojavlja zgolj v primerih, kjer se opazovani sistem [[vrtenje|vrti]]. Ta sila se kaže kot [[pospešek]], ki je [[pravokotnost|pravokoten]] na smer gibanja, kar vodi do [[pojav]]a, pri katerem se nam zdi sicer [[premočrtno gibanje]], na katerega ne deluje nobena sila, ukrivljeno. Zaradi tega bi bilo bolje uporabiti izraz ''Coriolisov pojav'', namesto Coriolisova sila. ▼
▲Coriolisova sila je [[navidezna sila]], ki se v [[inercialni opazovalni sistem|mirujočem]] [[opazovalni sistem|opazovalnem sistemu]] ne pojavlja, saj so tam vse spremembe, na katere ne deluje nobena sila, premočrtne. Coriolisova sila se pojavlja zgolj v primerih, kjer se opazovani sistem [[vrtenje|vrti]]. Ta sila se kaže kot [[pospešek]], ki je [[pravokotnost|pravokoten]] na smer gibanja, kar vodi do [[pojav]]a, pri katerem se nam zdi sicer [[premočrtno gibanje]], na katerega ne deluje nobena sila, ukrivljeno. Zaradi tega bi bilo bolje uporabiti izraz ''Coriolisov pojav'', namesto Coriolisova sila.
Coriolisova sila se pojavi ob delovanju [[centrifugalna sila|centrifugalne sile]] in se pojavlja zgolj pri vrtljivih sistemih. Centrifugalna sila je [[statika|statična]] komponenta (odvisna zgolj od kraja opazovanja), Coriolisova sila pa [[dinamika|dinamična]] (odvisna od [[hitrost]]i) komponenta končne [[rezultanta|rezultante]] navidezne sile.
Vrstica 16 ⟶ 19:
pri čemer Φ predstavlja kot med smerjo gibanja in vrtilno osjo, ''v'' hitrost, ''ω'' [[krožna frekvenca|krožno frekvenco]] vrtenja in ''m'' [[masa|maso]] premikajočega telesa. Če se telo oddalji od osi vrtenja, prične delovati Coriolisova sila proti smeri vrtenja, če se ji približuje, deluje v smeri vrtenja.
== Opombe in sklici ==
{{opombe|1}}
== Viri ==
* {{navedi revijo|doi=10.1063/PT.3.1195|title=Coriolis effect, two centuries before Coriolis|year=2011|last1=Graney|first1=Christopher M.|journal=[[Physics Today]]|volume=64|pages=8}}; http://www.physicstoday.org/resource/1/phtoad/v64/i8/p8_s2?bypassSSO=1
{{povezava z izbranimi|it}}
| |||