Coriolisova sila: Razlika med redakcijama

'''Coriolisova sila''' je [[sila]], ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje [[gibanje|gibajočih]] [[telo (fizika)|teles]] z vidika opazovalca, ki se nahaja na [[vrtenjevrteči se opazovalni sistem|vrtečem]] sistemu]], na primer na [[Zemlja|Zemlji]]. Ime je dobila po francoskem fiziku, inženirju in matematiku [[Gaspard-Gustave Coriolis|Gaspardu Gustavu de Coriolisu]], ki je leta [[1835]] razpravljal o njej. Matematično jo je obravnaval že [[Pierre-Simon Laplace|de Laplace]] leta [[1778]] v [[plima|plimskih]] enačbah.

Coriolisova sila je [[navidezna sila]], ki se v [[inercialni opazovalni sistem|mirujočem]] [[opazovalni sistem|sistemuopazovalnem opazovanjasistemu]] ne pojavlja, saj so tam vse spremembe, na katere ne deluje nobena sila, premočrtne. Coriolisova sila se pojavlja zgolj v primerih, kjer se opazovani sistem [[vrtenje|vrti]]. Ta sila se kaže kot [[pospešek]], ki je [[pravokotnost|pravokoten]] na smer gibanja, kar vodi do [[pojav]]a, pri katerem se nam zdi sicer [[premočrtno gibanje]], na katerega ne deluje nobena sila, ukrivljeno. Zaradi tega bi bilo bolje uporabiti izraz ''Coriolisov pojav'', namesto Coriolisova sila.

Coriolisova sila se pojavi ob delovanju [[centrifugalna sila|centrifugalne sile]] in se pojavlja zgolj pri vrtljivih sistemih. Centrifugalna sila je [[statika|statična]] komponenta (odvisna zgolj od kraja opazovanja), Coriolisova sila pa [[dinamika|dinamična]] (odvisna od [[hitrost]]i odvisna) komponenta končne [[rezultanta|rezultante]] navidezne sile.

[[meritev|Merilni]] postopek, kot na primer Coriolijev merilec [[masni pretok|pretoka mase]] je osnovan na Coriolijevem načelu.

Coriolisova sila je pravokotna na [[os vrtenja|vrtilno os]] opazovanega sistema in smer gibanja ter znaša:

: <math> F_{\rm c} = 2mv \; \omega \; \sin \phi \!\, , </math>