Grad, ki so ga zgradili [[oglej]]ski patriarhi v 12. stoletju, je bil pisno prvič omenjen leta [[1275]] kot ''Castrum Wipaci superioris''. Vendar je že leta [[1154]] omenjen oglejski ministerial vitez Wiluinus de Wippach. Vipavski vitezi so na gradu živeli do sredine 14. stoletja, natooziroma do leta [[1343]], ko je postal deželnoknežji fevd, leta [[1344]] pa je deželniprišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Deželni knez (Habsburžani) je [[grad]], kot [[fevd]] večkrat podelil [[plemiči|plemiškim]] in [[vitezi|viteškim]] družinam, kot lastnino pa v zastavo. Tako lahko na njem zasledimo viteze Rihemberške, gospode Šneperske s [[Snežnik]]a, gospode Belopeške. Leta [[1357]] ga v zastavo dobijo [[Celjski grofje|Celjske grofe]], ki ga obdržijo do svojega izumrtja po moški liniji leta [[1456]]. Leta [[1487]] ga pridobijo [[baron]]i [[Herbersteini]]. Za njimi so stari vipavski grad imeli od leta [[1557]] grofje Thurn, baron Karel Lovrenc [[Lanthieri]] (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633).
Tako lahko na njem zasledimo viteze Rihemberške, gospode Šneperske s [[Snežnik]]a, gospode Belopeške, [[Celjski grofje|Celjske grofe]], [[baron]]e Herbersteine, grofje Thurn, plemiči Edlingi, grof Thrillegkh in nazadnje grofje [[Lanthieri|Lanthieriji]].
Leta [[1508]] so grad za krajši čas zavzeli Benečani.