Rod Bičkova skala: Razlika med redakcijama

 

===Obdobje pred ustanovitvijo===

V Sloveniji je bilo leta [[1951]] čutiti močan tok sprememb v takratnem mladinskem gibanju. Tako je bil [[22. april]]a v takratni kinodvorani Union, takratni najbolj priznani in razkošni dvorani v Ljubljani, ustanovni zbor ''Združenja tabornikov Slovenije'' (kasneje preimenovana v Zvezo). Na tem ustanovnem zboru je bil za prvega starešino izvoljen [[Živko Lovše]], ki je kasneje postal tudi starešina Bičkove skale ([[1956]]). Že takrat je za [[Bežigrad]]om študent medicine Lazar Milosavljevič, ki je bil član Starešinske uprave zveze, našel skupino štirih gimnazijcev, ki so imeli željo po taborništvu.

 

 

===Obdobje v Jugoslaviji===

Preimenovali so se v odred Bičkova skala ter postali eni izmed najboljših odredov v takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Kot potrditev teh navedb je omembe vredno, da so že leta [[1954]] (09.-30.8.), torej samo leto dni po ustanovitvi, vodili jugoslovansko naselje Triglav na mednarodnem taboru Rote Folken v [[Dobrilach]]u.

 

 

===Priznanja===

Odred je prejemal tudi najrazličnejša priznanja, kot so:

* Zlati javorjev list [[1970]] (najboljši odred v Jugoslaviji)

Seveda niso manjkali čisto na nobenem zletu tabornikov ZTS ter na zletu ZTJ. Uredili so si dom na [[Gorjuše|Gorjušah]] (kasneje je pogorel) za zimovanja ter se pripravljali na graditev taborniškega doma za Bežigradom.

 

Tako so za njih peli člani [[Slovenski oktet|Slovenskega okteta]] (1974), na samem koncertu pa je bil prisoten [[Sergej Kraiger]], ki je bil prvi starešina tabornikov Jugoslavije in takratni predsednik skupščine SR Slovenije ter [[Lidija Šentjurc]], članica Sveta federacije Jugoslavije. Slovenski oktet je po koncertu slavnostno predal izkupiček od vstopnic ter s tem pomagal k izgraditvi doma Črički. Poleg Slovenskega okteta je zemljišče podarila občina Bežigrad, Jelovica pa je zgradila hišo s popustom.

 

Seveda pa so tudi Bičkovci kar nekaj let zbirali star časopis.

 

V tem času je bila zelo aktivna legendarna "Šica" Majda Sever ter Stane Fortuna.

 

Del Kvačilung (Srečko Matič in Robert Tell - Šmeki) so se odločili, da številko sedemnajst spreobrnejo v številko enainsedemdeset, kar jim je po dobrih treh mesecih tudi uspelo. To je bil vsekakor čas voda Kvačilung, ki ga je uspešno krmaril Tadej Pugelj - Pugy, ob podpori kluba Bouhe pod vodstvom Marjana Hrovata. Vidni član Kvačilung je bil tudi dolgoletni starešina Jaka Fortuna - Jack.

Medtem so se rodu pridružili preostali člani ugaslega odreda Posavski kurirji.

Tako so imeli v tistih časih velike vode: ''Udiablive'', ''Fragole'', ''Texas'', ''Kvačilunge'', Bolhe ter malce kasneje še ''Sokoli'' in ''Aufbix''. Prav ti člani so bili hrbtenica rodu v 90ih. Takratno vodstvo je imelo kar zahtevno nalogo pred seboj. Imeli so veliko članov, ne pa tudi izobraženih vodnikov. Tako so organizirali rodov vodniški tečaj, kar je bilo že takrat nekaj zelo nenavadnega.

 

Udeležili so se tudi prvega tečaja za inštruktorje, ki je bil organiziran v Sloveniji ter tako postali prvi inštruktorji pod okriljem ZTS. V preteklih letih so se na inštruktorskem področju kar izkazali, saj so imeli v povprečju največ inštruktorjev na člana.

Nadaljevali so tradicijo odreda Posavski Kurirji ter nadaljevali z organizacijo tekmovanja Spust po Ljubljanici. Kasneje so celo soustanovili tekmovanje Kanu turneja, ki je združevalo več podobnih tekmovanj po celotni Sloveniji.

Tudi na mestnem področju so bili aktivni. Tako so pomagali ustanoviti Mestno zvezo tabornikov znano tudi kot MZT Ljubljana. Eden najvidnejših tabornikov v Ljubljani je bil prav takratni starešina rodu Matej Gnidovec - Čebela. V prvi polovici devetdesetih je iz voda ''Fragol'' izšel še eden zelo uspešen vod, ki je imel v svojih vrstah skoraj vse vodnike. Ta vod se je imenoval ''Sokoli'', krmaril pa ga je Robert Tell - Šmeki, članica pa je bila kasnejša načelnica Maja Gnidovec (prej Širca).

 

 

==Glasilo Čri-Čri==

Glasilo Čri-Čri<ref>{{navedi splet|url=http://www.rbsarhiv.info/cricriinbilteni.htm|title=Glasilo Čri - Čri}}</ref> je bilten Bičkovcev že mnogo let. Sprva je izhajal kot glasilo čete ''Črički'', kasneje pa je prerasel v vsebičkovsko glasilo. Za njegovo rojstvo se šteje leto 1973, pa čeprav je bilten izhajal že prej, vendar v takšnem obsegu (5 izvodov) da ni dosegel niti vseh vodnikov, kaj šele članov.

 

 

==Spust po Ljubljanici==

 

Akcija "[http://www.rbs.rutka.net/spust/ Spust po Ljubljanici]" ima za seboj večletno tradicijo. Do sedaj je bila organizirana že šestnajskrat. Zamisel se je rodila leta 1987, ko so po nekakšnem vzoru sesterske akcije "[http://scuke.wordpress.com/scukanujanje/ Kanu ščuka zlet]" (sedaj Ščukanujanje) na Cerkniškem jezeru nekaj posebnega hoteli napraviti tudi na Ljubljanici. Tako je leta 1988 Spust prvič zaživel v organizaciji odreda Posavski kurirji. Seveda na reki klasične orientacije ni bilo, vendar pa je bilo v tekmovanje poleg hitrostne etape vpletenih še nekaj spretnostnih veščin in poznavanja Ljubljanice.