Ramajana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ArthurBot (pogovor | prispevki)
m Bot: kn:ರಾಮಾಯಣ je izbrani članek
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2) (robot Spreminjanje: sa:॥ रामायणम् ॥; kozmetične spremembe
Vrstica 11:
Tradicionalno so avtorstvo epa pripisovali domnevnemu prvemu indijskemu pesniku in legendarnemu modrecu [[Valmiki]]ju. Celoten ep je bil izdan v prvih stoletjih našega štetja in v nasprotju z ''Mahabharato'' velja za prvi umetni ep. Prva in sedma knijga, ki Ramo upodabljata kot [[bog]]a, sta mlajša kot osrednji del. Podobno kot ''Mahabharata'' je ep najbrž delo več pesniških generacij, ki so oblikovale staro tradicijo v novem [[dvor]]skem okolju.
 
Verzi v ''Ramajani'' so napisani v 32-zlogovnem merilu imenovanem [[anustubh]]. Ep je imel pomemben vpliv na kasnejšo [[sanskrit|sanskritsko]]sko poezijo in indijsko življenje ter kulturo. Tako kot njegov sorodni ep ''Mahabharata'', ''Ramajana'' ni le navadna zgodba: vsebuje nauke starih hindujskih modrecev in jih predstavlja v pripovedni [[alegoriji]] z vrinjenimi filozofskimi in religioznimi elementi.
 
Obstajajo tudi druge različice Ramajane, predvsem budistične ([[Dasaratha Jataka]] št. 461), in [[jain|jainistične v]]v Indiji in tudi [[Indonezija|indonezijske]], [[Filipini|filipinske]], [[Tajska|tajske]], [[Laos|laoške]], [[Burma|burmske]] in [[Malaji|malajske]] verzije zgodbe.
 
Vsi literarni liki [[Rama]], [[ Sita]], [[Lakshmana]], [[ Bharata]], [[Hanuman]] in [[Ravana]] so temeljnega pomena za kulturno zavest Indije.
 
== Glavni liki ==
 
* '''Rama''' je junak zgodbe in sedmi [[avatar]] boga [[Višnu|Višnu]], je najstarejši in najljubši sin kralja [[Ayodhya]], [[Dasharatha]] in njegove žene [[Kausalya]]. Prikazan je kot poosebljena krepost. [[Kaikeyi]] (ena izmed njegovih žena) prisili Ramo ukaže, da se odpove pravici do prestola za štirinajst let in odide v izgnanstvo.
 
* '''Sita''' je ljubljena žena Rame in hči kralja [[Janaka]]. Je [[avatar]] boginje [[Lakshmi]], soproge [[Višnu|Višnuja]]ja. Prikazana je kot sinonim ženske čistosti in kreposti. Sledi možu v izgnanstvo in je ugrabljena s strani [[Ravana|Ravane]]. Zaprta je v zaporu na otoku [[Lanka]], dokler je Rama ne reši z zmago nad demonskega kralja Ravana. Kasneje rodi [[Lava|Lavo]] in [[Kush|Kusha]]a, Ramina dediča.
 
* '''Lakshmana''' je mlajši brat Rame, s katerim se je odločil odidi v izgnanstvo. Prikazan je kot avatar [[Shesha]], povezan z bogom Višnu. Svoj čas preživlja za varovanje Site in Rama, v času, ko se bori z demonom [[Surpanakha]]. Prisiljen je zapustiti Sito, prevarano s strani demona [[Maricha]], misleč, da je Rama v težavah. Ravana jo ugrabi, ker mu je ušla. Poročen je bil z njeno mlajšo sestro [[Urmila|Urmilo]].
 
* '''Ravana''' ([[rakshasa]]) je kralj Lanke. Po težko opravljeni pokori, trajajoči deset tisoč let, je prejel darilo od stvarnika - boga [[Brahma]]: da od sedaj naprej ne more biti umorjen s strani bogov, demonov in duhov. Prikazan je kot močan demonski kralj, ki moti pokoro [[Rishis|Rishisa]]a. Višnu se utelesi kot človeški Rama, da ga premaga, v izogib darilu, ki mu ga je dal [[Brahma]].
 
* '''Dasharatha''' je kralj Ayodhya in oče Rama. Ima tri kraljice: [[Kausalya, Kaikeyi ]]in [[Sumitra]] in tri sinove: Bharata, Lakshmana in [[Shatrughna]]. Kaikeyi, Dasharathova]najljubša kraljica, ga prisili, da okrona svojega sina Bharata in pošlje Rama v izgnanstvo. Dasharatha umre s strtim srcem, ko Rama odide v izgnanstvo.
Vrstica 31:
* '''Bharata''' je sin Dasharatha. Ko izve, da je njegova mati Kaikeyi prisilila Rama v izgnanstvo in povzročila smrt Dasharatha s strtim srcem, odvihra iz palače in odide iskat Rama v gozd. Ko Rama zavrne vrnitev iz izgnanstva, za prevzem prestola, Bharata pridobi Ramove sandale in jih postavi na prestol, kot gesto, da je Rama pravi kralj. Bharata vlada Ayodhya kot namestnik Rame za naslednjih štirinajst let. Poročen je bil z [[Mandavi]].
 
== Povzetek zgodbe ==
 
Tradicionalno je ep razdeljen na nekaj več glavnih poglavij ali knjig, ki se kronološko povezujejo z večjimi dogodki v življenju [[Rama|Rame]] - ''[[Bāla Kāṇḍa, Ayodhya Kāṇḍa, Araṇya Kāṇḍa, Kishkinda Kāṇḍa, Sundara Kāṇḍa, Yuddha Kāṇḍa]]'', in ''[[Uttara Kāṇḍa]]''.
Vrstica 49:
* Zadnja knjiga, ''Uttara Kanda'', opisuje rojstvi Lave in Kusha Siti, njuno kronanje za prestol Ayodhya in Ramov končni odhod s sveta.
 
== Vpliv na kulturo in umetnost ==
 
''Ramajana'' je eno najbolj pomembnih literarnih del starodavne Indije, ki je imela velik vpliv na umetnost in kulturo na Indijskem polotoku in [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].
Vrstica 55:
V 8. stoletju postala priljubljena v jugovzhodni Aziji in bila zastopana v literaturi, tempeljski arhitekturi, plesu in gledališču. Danes uprizarjajo ''Ramajano'' kot [[Ramlila|Ramlilo]] po vsej Indiji in mnogih krajih po svetu, kjer so se kasneje naselili Indijci. Najbolj znan film na to temo je ''[[Sita poje blues]]'' (Sita Sings the Blues), ki pripoveduje zgodbo, podpirajoč Sito skozi pesem.
 
== Teološki pomen ==
 
Rama, junak ''Ramajane'', je eden izmed najbolj priljubljenih božanstev, ki so jih častili v [[hinduizem|hindujski]] veri. Vsako leto mnogi pobožni [[romar|romarji]]ji sledijo njegovemu potovanju po Indiji, s postojanko na vsakem svetem mestu na poti.
Pesem se ne obravnava le kot literarni spomenik, temveč služi kot sestavni del hinduizma, do katerega se goji globoko spoštovanje, saj naj bi bralce oz. poslušalce osvobodilo greha in jim dalo blagoslov.
Po hindujski tradiciji je Rama utelešenje (avatar) boga Višnu. Glavni namen te inkarnacije je, prikazati pravo pot za vsa živa bitja na zemlji. [[Arshia Sattar]] navaja, da je osrednja tema ''Ramajane'', kot tudi ''[[Mahabharata|Mahabharate]]'', skrito božanstvo Rama in Krišna in njuno postopno razodetje.
 
== Ramajana na Slovenskem ==
 
Na Slovenskem sta se s tematiko ''Ramajane'' ukvarjala [[Jean François Arnšek]] in [[Vlasta Pacheiner-Klander]].
Vrstica 71:
 
[[Kategorija:Indija]]
 
{{Link FA|kn}}
 
Vrstica 127 ⟶ 128:
[[ro:Ramayana]]
[[ru:Рамаяна]]
[[sa:रामायणम्]]
[[sah:Рамаайана]]
[[sh:Ramayana]]