Carl Linnaeus: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Matijap (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.115.146 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika RibotBOT
Vrstica 21:
'''Carl Linnaeus''' ([[latinščina|latinizirano]] ''Carolus Linnaeus''; po prejemu plemištva kot {{Audio|sv-Carl_von_Linné.ogg| '''Carl von Linné'''}}), [[Švedi|švedski]] [[botanik]], [[zdravnik]] in [[zoolog]], * [[13. maj]] [[1707]]<ref>»Carl Linnaeus se je rodil v kraju Råshult, Småland, 13. maja (stari slog) oz 23. maja (po sodobnem koledarju) leta 1707.” Vir navedka: ''[http://www.linnaeus.uu.se/online/life/4_0.html Linnaeus the child]'' {{ikona en}}, [http://www.uu.se/english/ Univerza v Uppsali]. »Stari slog« se nanaša na [[švedski koledar]]. </ref>, [[Råshult]], [[Smalandia]], [[Švedska]], † [[10. januar]] [[1778]], [[Uppsala]].
 
Linnaeus, ki ga nekateri imenujejo »oče pedrologijetaksonomije«, je opravil pionirsko delo pri [[sistematika|znanstvenem poimenovanju]] [[rastlina|rastlin]] z [[latinščina|latinskimi]] [[ime]]ni in velja za enega od začetnikov sodobne [[ekologija|ekologije]]. Bil je sicer kompleksna osebnost z na videz nezdružljivimi lastnostmi - izredno pedanten, a [[pragmatizem|pragmatičen]] sistematik z izjemnim darom za jezik, hkrati pa [[numerologija|numerolog]] in v njegovih zadnjih letih tudi [[misticizem|mistik]]. Po filozofski usmeritvi je bil [[esencializem|esencialist]]; verjel je, da razvršča »bistva« oz. »esence« živih bitij, ki se izražajo skozi njihove lastnosti.<ref name="Mayr">[[Ernst Mayr|Mayr E.]] (1982). ''The Growth of Biological Thought''. Cambridge: The Belknap Press of Harvard University Press. ISBN 0-674-36446-5</ref>
 
== Življenje ==
Rodil se je v majhni vasici kjer je fafal svojemu psu v pokrajini Småland na južnem Švedskem. Njegov oče je bil prvi v družini, ki je prevzel trajni priimek. Odločil se je za latinizirano ime Linnaeus, po ogromni [[lipa|lipi]], ki je rasla na njihovem posestvu (''linn'' je starinska [[švedščina|švedska]] beseda za lipo). Oče je želel, da bi sin postal [[duhovnik]] kot on in ga poslal na šolanje v [[Växjö]], vendar Carla duhovščina ni zanimala. Navdušil se je za [[botanika|botaniko]], kar je pritegnilo pozornost lokalnega zdravnika, ki je prepričal njegovega očeta, da ga pošlje študirat na [[Univerza v Lundu|Univerzo v Lundu]]. Tam je Linnaeus poskušal urediti zanemarjeni [[botanični vrt]], a so mu zaradi njegovega stanja svetovali, da bo imel boljše pogoje na [[Univerza v Uppsali|Univerzi v Uppsali]]. Zato je še istega leta šel študirat v [[Uppsala|Uppsalo]].<ref name="Britannica1911">»[http://encyclopedia.jrank.org/LEO_LOB/LINNAEUS.html LINNAEUS]«. ''[[Encyclopædia Britannica]]'', 11. izdaja, V16, str. 733.</ref>
 
V Uppsali je moral živeti zelo skromno, dokler ni spoznal uglednega znanstvenika [[Olof Celsius|Olofa Celsiusa]], ki ga je navdušil s svojim botaničnim znanjem. Celsius je postal njegov [[mentor]] in mu preskrbel prehrano ter stanovanje.<ref name="Britannica1911"/> V tem času se je seznanil z delom Francoza [[Sébastien Vaillant|Sébastiena Vaillanta]] o spolnih organih rastlin in napisal lastno razpravo o pomembnosti teh lastnosti za klasifikacijo. Ta je prepričala [[Olaf Rudbeck|Olafa Rudbecka]], profesorja botanike na univerzi, da mu je ponudil mesto pomočnika in tako je leta 1730 pričel predavati.<ref name="Britannica1911"/> Leta 1732 mu je Akademija znanosti v Uppsali financirala odpravo v švedski del [[Laponska|Laponske]], takrat še praktično neznano pokrajino. Floro območja je popisal v delu ''Florula Lapponica'', v katerem je prvič uporabil novi sistem klasifikacije po spolnih znakih.