Nikolaj II. Ruski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.5) (robot Dodajanje: tw:Nikolai II |
m pravopis, pp |
||
Vrstica 30:
Kot carjevič ([[prestolonaslednik]]) je Nikolaj pridobil vojaški naziv poveljnika osebne straže. Zelo rad je imel vojsko in vedno je v sebi videl vojaka. Vojaška leta so pustila neizbrisen pečat v njegovem značaju in navadah. Tudi njegovi najboljši prijatelji so bili iz časov, ko je bil mladi [[oficir]]. To so bila tudi njegova najsrečnejša leta, ko je bil njegov oče še relativno mlad in mu ni bilo treba skrbeti za državo.
V času služenja vojske je spoznal tudi mlado plesalko iz cesarskega baleta, [[Matilda Kšesinska|Matildo Kšesinsko]], ki je postala njegova prva resna zveza. Toda kmalu zatem je že spoznal svojo bodočo ženo, nemko [[Aleksandra Hessenska|
Nikolaj je menil, da ni sposoben vladati. Zavedal se je, da je naloga vladati [[Rusija|Rusiji]] večja od njegovih sposobnosti in izkušenj. A kljub temu je menil, da je božja usoda tako odločila. Njegova žena je prestopila v pravoslavno vero in si nadela ime Aleksandra Fjodorovna Romanova.
Vrstica 41:
''"Nikolaj II. od svojih prednikov ni podedoval zgolj ogromnega imperija, temveč tudi revolucijo. Njegovi predniki ga niso obdarili s sposobnostjo vladati cesarstvu, niti ne s sposobnostjo vladati kateri izmed provinc ali mestu. Proti zgodovinskemu valu, ki se je z dneva v dan bolj in bolj približeval vratom njegove palače, je zadnji Romanov odgovoril z nerazumljivo brezbrižnostjo. Izgledalo je, kakor da bi med njegovo zavestjo in časom, v katerem je živel, obstajala prozorna, a povsem neprebojna stena.''
''Ljudje, ki so obdajali carja so se po revoluciji pogosto spominjali, da je v obdobjoih kriz in napetosti, edini ohranil mirno kri; naj si je šlo za vdajo [[Port Arthur]]ja in potopitev ladjevja pri [[Tsu-ši-mi|Tsu-šimi-ju]] ali deset let kasneje, v času umika ruske vojske iz [[Galicija|Galicije]], in dve leti zatem v zadnjih dneh pred njegovim sestopom s prestola. Kot vedno, je tudi takrat spraševal koliko verst (dolžinska mera) je prepotoval po [[Rusija|Rusiji]], se spominjal preteklih izhodov na lov, anekdot z uradnih sprejemov in se sploh zanimal za nepomembne malenkosti vsakdanjega življenja, medtem ko je nad njim bliskalo in grmelo. »Kaj je to,« je vprašal eden izmed njegovih generalov, »izjemen, skoraj nedojemljiv samonadzor, produkt vzreje, skoraj nepredstavljive vere v božjo usodo? Ali morda nezadostna zavest?« V tem vprašanju je skrita več kot polovica odgovora. Takoimenovane carjeve »vzreje«, njegove sposobnosti samonadzora v najbolj nenavadnih okoliščinah, ni mogoče razložiti zgolj kot posledico zunanjega treninga; njegovo bistvo je v notranji brezbrižnosti, duhovni revščini, šibkosti impulzov volje. Ta maska brezbrižnosti, ki so ji v določenih krogih rekli vzgoja, je bila sestavni del Nikolajeve narave že ob njegovem rojstvu."''
== Odnosi z
Nikolajevi odnosi z [[
Ko je tudi druga
== Prva svetovna vojna ==
Vrstica 76:
== Izgon ==
Provizorična vlada v [[Sankt Petersburg]]u, ki jo je vodil [[Aleksander Kerenski]] ([[1881]]
== Umor ==
|