Volitve predsednika Republike Slovenije 2007: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp, np
Vrstica 25:
| after_party = neodvisen
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2007''' so potekale z namenom izvolitve naslednika drugega [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]] [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] za petletni mandat.<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://english.people.com.cn/90001/90777/6220791.html |title=Slovenian presidential election to be held in October |publisher=Xinhua |date=2007-07-20 |accessdate=2008-09-21|language=v angleščini}}</ref> [[France Cukjati]], [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] je volitve razpisal 20. junija 2007.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/volitve-cez-tri-mesece.html|title= Volitve čez tri mesece|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-06-20 }}</ref>
 
V prvem krogu volitev 21. oktobra 2007 se je za izvolitev potegovalo sedem predsedniških kandidatov,<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3106278|title=Sedem kandidatov na volitve |accessdate=2008-09-05 |publisher=24ur.com |date=2007-09-27 }}</ref> trije neodvisni in štirje strankarski. Več političnih dogodkov in tudi napetosti med vlado in opozicijo je zasenčilo volilno kampanjo. [[Lojze Peterle]], eden od favoritov za izvolitev, ki ga je podpirala konzervativna vladna koalicija, je zmagal v prvem krogu volitev, toda s precej manjšim številom glasov, kot so jih napovedovale predvolilne javnomnenjske ankete. V drugem krogu, ki je potekal 11. novembra 2007, se je Peterle pomeril s kandidatom levice, [[Danilo Türk|Danilom Türkom]]. Slednji je prepričljivo zmagal s 68,03% glasov v drugem krogu.<ref name="vp2007">{{CiteNavedi websplet|url= http://volitve.gov.si/vp2007/|title= Volitve predsednika republike 2007|accessdate=2008-09-05 |date=2007-11-11 }}</ref>
 
V [[Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic|referendumu]], ki ga je zahteval [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] in je potekal na isti dan kot drugi krog volitev, so volivci zavrnili zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic s skoraj tremi četrtinami glasov.<ref name="vp2007" /> Po objavi rezultatov predsedniških volitev in referenduma je [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|premier]] [[Janez Janša]] napovedal svoj morebitni odstop zaradi velikega poraza vlade, kot je sam ocenjeval razplet glasovanja. Vlada je v parlamentu prestala glasovanje o [[Nezaupnica|zaupnici]].
Vrstica 33:
==Ozadje==
[[Slika:Janez Drnovsek.jpg|left|150px|thumb|Dotedanji predsednik [[Janez Drnovšek]] se ni odločil za vnovično kandidaturo]]
Vloga predsednika Slovenije je predvsem častna. Ena od predsednikovih zadolžitev je imenovanje novega predsednika vlade po posvetovanju s predsedniki poslanskih skupin. Predsednik tudi predlaga kandidate za različne državniške položaje, kot za mesto ustavnega in vrhovnega sodnika, kar mora nato potrditi še državni zbor. V redkih okoliščinah ima predsednik moč sprejetja zakonov in razpustitve parlamenta. Je tudi vrhovni poveljnik [[Slovenska vojska|oboroženih sil]]. Za razliko od vlade, ki je izbrana z izvolitvijo v parlamentu in izvoljena preko proporcionalnega volilnega sistema, je predsednik izvoljen na neposrednih volitvah.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.dfat.gov.au/geo/slovenia/slovenia_brief.html|title=Slovenia Country Brief |accessdate=2008-02-05 |publisher=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|language=v angleščini}}</ref>
 
[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|Predhodne predsedniške volitve]] leta 2002 so prinesle občutno spremembo v [[Politika Slovenija|slovensko politiko]]. Nekdanji predsednik [[Milan Kučan]], ki je bil na tem položaju od prvih volitev aprila 1990 (pred osamosvojitvijo od [[SFRJ|Jugoslavije]]), zaradi določil [[Ustava Republike Slovenije|ustave]] ni smel vnovič kandidirati za položaj ter je napovedal svojo upokojitev in umik iz politike. Nekdanji premier Janez Drnovšek iz [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije]] je v drugem krogu premagal konzervativno kandidatko [[Barbara Brezigar|Barbaro Brezigar]].<ref name="RVK">{{CiteNavedi websplet|url= http://volitve.gov.si/vp2002/|title= Poročilo o izidu volitev predsednika republike|accessdate=2008-09-05 |publisher= Republiška volilna komisija|date=2007-12-10 }}</ref>
 
[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|Državnozborske volitve]] leta 2004 so prinesle nadaljnje spremembe s političnim zasukom v desno. [[Janez Janša]], voditelj desnosredinske koalicije, je sestavil [[8. vlada Republike Slovenije|novo vlado]]. Tako se je prvič v Sloveniji za več kot nekdaj mesecev pripetilo, da sta predsednik in premier predstavljala nasprotni politični prepričanji. Med letoma 2002 in 2004 je odnos med predsednikom Drnovškom in Janšo, tedanjim voditeljem opozicije, veljalo za zglednega,<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.mladina.si/tednik/200328/clanek/konvencija/index.print.html-l2|title=Iskalci vizije|accessdate=2009-02-09|year=2003|publisher=''[[Mladina (revija)|Mladina]]''}}</ref> tudi v prvem letu po državnozborskih volitvah pa ni prišlo do večjih trenj.
 
V začetku svojega mandata se je Drnovšek, ki je zbolel za [[rak (bolezen)|rakom]], umaknil iz javnega življenja. Ko se je leta 2005 vanj vrnil, je spremenil svoj življenjski slog: postal je [[vegan]], se umaknil iz [[Ljubljana|prestolnice]] na vas ter se umaknil iz strankarske politike s ukinitvijo že tako zamrznjenega članska v Liberalni demokraciji. Zaradi Drnovškove nove politične drže, mu je eden od političnih komentatorjev nadel vzdevek »Slovenski Ghandi«.<ref name="NYT about Drnovšek">{{CiteNavedi newsnovice|url= http://www.nytimes.com/2006/09/09/world/europe/09drnovsek.html|title= Slovenian President Finds Peace and Wants to Share It|accessdate=2008-09-05 |work = The New York Times|date=2006-09-09 | first=Nicholas | last=Wood|language=v angleščini}}</ref><ref name="Times">{{CiteNavedi newsnovice|url= http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/the_way_we_live/article2870371.ece|title=All hail the mystic President|accessdate=2008-09-05 |publisher= Times Online|date=2007-11-15 | location=London | first=Martin | last=Fletcher|language=v angleščini}}</ref>
 
Odnos med Drnovškom in vlado je hitro postal napet. Razhajanja so se začela z Drnovškovimi iniciativami v svetovni politiki, s katerimi je želel rešiti nekatere svetovne spore, med drugimi v [[Darfur]]ju in na [[Kosovo|Kosovu]].<ref name="Times" /> Na začetku iniciativam ni javno nasprotoval premier, ampak jih je kritiziral zunanji minister [[Dimitrij Rupel]],<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.mladina.si/tednik/200544/clanek/slo--zunanja_politika-ali_h_zerdin/|title=Kosovska bitka: Drnovšek proti Ruplu |accessdate=2009-02-09 |publisher=''Mladina'' |year= 2005}}</ref> Drnovškov politični zaveznik do leta 2004.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/rop-rupel-se-je-odlocil-po-svoje.html?ar=|title=Rop: Rupel se je odločil po svoje |accessdate=2009-02-09 |publisher= 24ur.com|date= 2004-06-26}}</ref> Spori so se oktobra 2006 nadaljevali tudi v domači politiki, ko je Drnovšek javno kritiziral reševanje problema [[Romi|romske]] družine [[Strojanovi|Strojan]]. Okoliški prebivalci so Strojane prisilili v preselitev, zaradi česar so bili podvrženi še policijskem nadzoru in omejitvi gibanja.<ref name="NYT about Drnovšek"/> Nesoglasja so se še zaostrila, ko je parlament večkrat zapored zavrnil predsednikove kandidate za guvernerja [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]], začenši s dotedanjim guvernerjem [[Mitja Gaspari|Mitjo Gasparijem]].<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/4274/4288/|title= Gaspari Three Votes Short of Winning Second Term|accessdate=2008-09-05 |publisher= Government communication office |date=2007-02-06 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20080305035710/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/4274/4288/ |archivedate = March 5, 2008-03-05|language=v angleščini}}</ref> Trenja so se nadaljevala tudi ob naslednjih imenovanjih na državniške položaje, tudi sodnikov na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Čeprav je predsednik po osebnostni preobrazbi izgubil na politični podpori, pa so mu javnomnenjske ankete kazale podporo proti vse manj priljubljeni vladi.<ref name="Times" /><ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.mladina.si/tednik/200722/clanek/slo-tema--jure_trampus/|title= Lepotica in zver|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''Mladina'' }}</ref> Napetosti so dosegla vrhunec maja 2007, ko je novoimenovani direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|obveščevalno-varnostne agencija]] [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] razkril več dokumentov iz obdobja pred letom 2004, ki so med drugim razkrivali, da je bil Drnovšek uporabljal skrivni črni fond za osebne namene med letoma 2002 in 2004. Predsednik je reagiral s hudo kritiko vladne politike, ki da zlorablja svojo moč za osebno maščevanje,<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://24ur.com/novice/slovenija/vlada-me-skusa-zlomiti.html |title='Vlada me skuša zlomiti' |accessdate=2009-02-09 |publisher= 24ur.com|date=2007-05-18 }}</ref> in označil premiera kot »vodjo negativcev«.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/306840|title= Obletnica Dnevnikovega razkritja: Po letu dni afera Sova še vedno brez epiloga|accessdate=2009-02-09 |publisher=''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' |date=2008-03-21|quote= ''Predsednik Drnovšek je takrat o Janši zapisal: "Kaj počnejo naši negativci? Njihov poglavar je ves užaljen, ker sem njegovo veličino užalil z nekaj kritičnimi pripombami. In zato se mora maščevati. Nagnal je vse svoje pomagače, da najdejo kaj slabega, kaj blata za metanje. In brskajo in iščejo, pri tem jih nič ne moti, če uničujejo državne institucije, da bi le kaj našli, da bo gospodar zadovoljen."''}}</ref> Po letih špekulacij o njegovem zdravju in namerah, je Drnovšek februarja 2007 razkril, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=112536|title= Drnovšek ne bo znova kandidiral|accessdate=2008-09-05 |publisher= [[Radiotelevizija Slovenija|Rtvslo.si]]|date=2006-06-26 }}</ref>
 
==Kandidati==
Vrstica 50:
* ali 5000 volivcev.
 
Vsaka politična stranka lahko podpre le enega kandidata. Predsednik je izvoljen na neposrednih volitvah z večino glasov. Če nobeden izmed kandidatov v prvem krogu ne dobi več kot polovice glasov, se kandidata z največ glasovi pomerita v drugem krogu volitev.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.dvk.gov.si/PREDSEDNIK2007/ZVPR.html|title= Zakon o volitvah predsednika republike (ZVPR) |accessdate=2008-09-05 |publisher= Uradni list RS, št. 39/1992|date=1992-08-07 }}</ref>
 
===Glavni kandidati===
Prvo uradno kandidaturo je napovedal [[Lojze Peterle]], član [[Evropska ljudska stranka|konservativcev]] v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] in prvi demokratično izvoljeni premier Slovenije (1990–1992), ki je svoji kandidaturo napovedal novembra 2006.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=124555|title= Peterle kandidat za predsednika države|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si |date=2006-11-02 }}</ref> Podprle so ga tri desnosredinske vladne stranke, [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) in [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS).<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/enotna-podpora-peterletu.html|title= Enotna podpora Peterletu|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com |date=2007-06-15 }}</ref>
 
Drnovškova napoved, da ne bo kandidiral za vnovično izvolitev, je vzbudila pričakovanja, da bodo [[Socialni demokrati]] (SD) za predsednika predlagali svojega voditelja [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]], ki je potrdil svojo pripravljenost za kandidaturo.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.finance.si/178684/|title=Pahor pripravljen kandidirati za predsednika države|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''[[Finance (časopis)|Finance]]''|date=2007-03-31}}</ref><ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://24ur.com/novice/slovenija/pahor-bi-kandidiral-za-predsednika.html |title= Pahor bi kandidiral za predsednika|accessdate=2008-09-05 |publisher=24ur.com |date=2007-03-04 }}</ref> Socialni demokrati so postali najbolj priljubljena stranka v javnomnenjskih anketah in so veljali za verjetne zmagovalne državnozborskih volitev leta 2008, prav tako so javnomnenjske ankete napovedovale prepričljivo zmago Pahorja na predsedniških volitvah.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3098436&page=4&p_all_items=43|title= Pahor vodi v bitki za predsednika|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-05-26}}</ref> Toda po mesecih različnih signalov, je Pahor napovedal osredotočenje na državnozborske volitve ter da ne bo kandidiral za predvsem častni položaj predsednika.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=145209|title= Pahor s SD-jem na parlamentarne volitve|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si |date=2007-06-22}}</ref>
 
Socialni demokrati so nato za mesto predsednika podprli [[Danilo Türk|Danila Türka]], nekdanjega slovenskega veleposlanika in visokega uradnika v [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], ki je bil v tistem času zaposlen kot profesor na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=146955|title= Türk tudi uradno s podporo SD-ja|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-07-13 }}</ref> Türkovo kandidaturo so podprli tudi v strankah [[Zares - nova politika|Zares]]<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.finance.si/186521|title= Tudi v Zares bodo podprli Türka|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''Finance''|date=2007-07-12 }}</ref> in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS).<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=150650 |title= DeSUS soglasno za Danila Türka|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-08-27 }}</ref> Ob tem sta ga podprli tudi zunajparlamentarni strani [[Aktivna Slovenija]] (AS) in [[Stranka ekoloških gibanj]] (SEG).<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=148017 |title= Gaspari in Türk začenjata kampanjo|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-06-26 }}</ref>
 
[[Liberalna demokracija Slovenije]] (LDS), ki je razpravljala o podpori kandidaturi Danila Türku, je na koncu podprla kandidaturo [[Mitja Gaspari|Mitje Gasparija]], nekdanjega guvernerja Banke Slovenije.<ref name="Gaspari LDS">{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=145876|title= Gaspari z LDS v predsedniško tekmo|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-06-30 }}</ref> Gaspari se je že pred tem za podporo kandidature pogovarjal s Socialnimi demokrati.
 
[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS) je predlagala svojega voditelja, [[Zmago Jelinčič|Zmaga Jelinčiča]],<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.finance.si/182731 |title= Jelinčič bi bil rad Drnovšek|accessdate=2008-09-05 |publisher=''Finance'' |date=2007-05-25 }}</ref> ki je bil kandidiral že na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|volitvah leta 2002]], ko je bil zasedel tretje mesto s 8,51% glasov.<ref name="RVK"/>
 
Peterle, Türk in Gaspari so se odločili v volilno tekmo vstopiti kot nestrankarski kandidati s podporo volivcev, Peterle je potrebno število glasov zbral v štirih urah.<ref name="Peterle" /> Jelinčičevo kandidaturo so podprli strankarski kolegi.<ref name="Peterle">{{CiteNavedi websplet|url=http://www.zurnal24.si/cms/novice/volitve/index.html?id=8334 |title= Peterle in Jelinčič prva uradna kandidata|accessdate=2008-09-05 |publisher= [[Žurnal24]]|date=2007-09-06 }}</ref> Zgodnje javnomnenjske ankete so napovedovale zmago Peterle, ki je bil že več mesecev vodil volilno kampanjo in si je prizadeval za status »ljudskega človeka«, zmagal pa naj bi v drugem krogu proti Türku ali Gaspariju.<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3107033 |title= Jelinčič najbolj napredoval|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-10-06 }}</ref><ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.robert-schuman.org/oee.php?num=469|title=Alojz Peterle and Danilo Türk to face each other in the second round of the presidential election in Slovenia on 11th November|accessdate=2008-11-02 |publisher= The Robert Schuman Foundation|date=2007-10-21|language=v angleščini}}</ref>
 
<center><gallery>
Vrstica 73:
 
===Ostali kandidati===
Ostali kandidati, od katerih se ni pričakovalo vidnejšega deleža glasov, so bili [[Darko Krajnc]], nekdanji poslanec [[Stranka mladih Slovenije|Stranke mladih Slovenije]], aktivistka za pravice invalidov [[Elena Pečarič]] in s podporo [[Glas žensk Slovenije|Glasu žensk Slovenije]] [[Monika Piberl]].<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/zakaj-so-kandidirali.html|title=Zakaj so kandidirali? |accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2008-08-21 }}</ref> Eleno Pečarič so podprli [[Majda Širca]], [[Slavko Gaber]] in [[Roberto Battelli]], predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.zurnal24.si/cms/novice/volitve/index.html?id=10653|title= Pečaričeva peta kandidatka|accessdate=2008-09-05 |publisher=Žurnal24 |date=2007-09-20 }}</ref> Krajnc in Piberl sta kandidirala s podporo zunajparlamentarnih strank, zato sta potrebovala še 3000 glasov volivcev.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3106207|title= Krajnc vložil kandidaturo|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-09-25 }}</ref><ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.finance.si/192314|title= Monika Piberl kot sedma v boj|accessdate=2008-09-05 |publisher=''Finance''|date=2007-10-01}}</ref>
 
Še več kandidatov je javno napovedalo svojo kandidaturo. [[Jože Andrejaš]], [[Jožef Horvat]], [[Matej Sedmak]], [[Marjan Beranič]], [[Marko Kožar]] in [[Pavel Premrl]] niso uspelo zbrati dovolj glasov za kandidaturo ali pa so od nje odstopili.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.zurnal24.si/cms/novice/volitve/index.html|title= Predsedniške volitve 2007|accessdate=2008-09-05 |publisher= Žurnal24 }}</ref> [[Artur Štern]] je po neobičajni volilni kampanji razkril, da je v resnici izvajal poskus s [[skrita kamera|skrito kamero]].<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/sternova-filmska-kampanja.html|title= Šternova filmska kampanja|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-09-13 }}</ref> Posnetke sta uporabila [[Franci Kek]] in [[Vojko Anzeljc]] za film ''[[Gola resnica]]'', ki je bil javno prestavljen leta 2009 in obravnava objektivnost medijev, težave z volilno zakonodajo in reakcije Slovencev.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.kolosej.si/filmi/film/gola-resnica/|title= Gola resnica|accessdate=2009-03-17 |publisher= Kolosej.si}}</ref>
 
==Volilna kampanja prvega kroga==
Uradna volilna kampanja se je pričela ob koncu septembra 2007. Kampanje treh favoritov za zmago so večinoma temeljile na osebnih nastopih kandidatov, z malo konkretnimi odgovori na politične teme. Zmago Jelinčič je vodil agresivno kampanjo, osredotočeno na obtoževanje in nasprotovanje trem glavnih kandidatom, vladi, etničnim in verskim manjšinam, rimsko-katoliški Cerkvi ter zahtevo pa agresivnejši politiki proti [[Hrvaška|Hrvaški]].<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=152785 |title= Jelinčič: Slovenija potrebuje patriota|accessdate=2008-09-05 |publisher=Rtvslo.si |date=2007-09-20 }}</ref>
 
Kandidati so se pomerili na televizijskih soočenjih, na katerih so debatirali o različnih temah. Ena izmed njih so bila pravila o glasovanju državljanov stanujočih izven Slovenije, ki jih je [[Državna volilna komisija Slovenije|Državna volilna komisija]] spremenila tekom kampanje. Pred začetkom kampanje je veljalo, da morajo državljani stanujoči izven Slovenije, ki bi želeli glasovati v tujini, sami zahtevati glasovnice, po spremembi pa so bile le-te poslani vsem v volilnem imeniku. Strankam opozicije, ki so predstavljale levosredinsko opcijo slovenske politike, ta sprememba ni bila sprejemljiva zaradi nezanesljivosti volilnih imenikov in spremembe volilnih pravil po začetku kampanje.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/327798|title= Opozicijski poslanci izpodbijajo določbo o glasovanju iz tujine|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''Dnevnik'' |date=2007-06-18 }}</ref> Spremembi so nasprotovali tudi, ker so volivci iz tujine bolj naklonjeni desnosredinskim strankam, in bi lahko morda v primeru velike izenačenosti tehtnico nagnili na stran Peterlela.<ref>{{CiteNavedi journalrevijo|url=http://www.mladina.si/tednik/200742/clanek/slo--volitve-jure_trampus/ |title=Kaj bo, če bo tisoč glasov razlike? |accessdate=2008-09-05 |publisher= ''Mladina''|issue=2007/42 }}</ref>
 
Nekateri politični dogodki so zasenčili kampanjo. Poleti sta novinarja [[Matej Šurc]] in [[Blaž Zgaga]] začela s [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]], ki je vladi očitala vpliv na novinarstvo. Podpisalo jo je 571 slovenskih novinarjev iz tradicionalnih medijev.<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.peticijazopercenzuro.com/ |title=Peticija zoper cenzuro |work= Matej Šurc, Blaž Zgaga |accessdate=2008-09-09| date=2007-10-21 }}</ref> Poslana je bila predsednikom, premerom in predsednikom parlamentov vseh članic [[Evropska Unija|Evropske Unije]]. [[Mednarodni inštitut za tisk]] (IPI) je novembra v Ljubljano poslal delegacijo, da bi preverila obtožbe v peticiji. Poročilo delegacije ostaja zaupno, toda IPI je pozval k ustanovitvi neodvisne komisije za nadaljnje preiskovanje očitkov.<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.freemedia.at/cms/ipi/freedom_detail.html?country=/KW0001/KW0003/KW0081/ |title=World Press Freedom Review |accessdate=2008-09-10| publisher= International Press Institute |year= 2007|language=v angleščini}}</ref>
 
Drug dogodek, ki je pritegnil veliko pozornosti, je bila odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi obsodbe [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] za vojne zločine. Rožman je bil katoliški škof, ki je bil spoznan za krivega vojnih zločinov in izdaje med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] zaradi kolaboracije z italijanskimi in nemškimi okupacijskimi silami. Več poskusov o ponovnem pregledu Rožmanove obsodbe v devetdesetih letih je bilo neuspešnih. To je Janševo vlado vodilo v spremembo zakona, ki je verskim skupnostim dovolilo ponoven pregled procesov proti njihovim preminulim članom, kar je bilo pred tem dovoljeno le bližnjim sorodnikom. Po spremembi zakona je [[Nadškofija Ljubljana]] zahtevala ponoven pregled, ki se je končal z razveljavitvijo obsodbe zaradi proceduralnih razlogov, kar je pomenilo rehabilitacijo Rožmana, odločitev ki je v javnosti sprožila veliko polemik. Ta dogodek se je izkazal kot škodljiv za Peterletovo kampanjo, zaradi njegove povezanosti s katoliško cerkvijo.<ref>Ena od spornih potez kratkotrajne desnosredinske [[5. vlada Republike Slovenije|vlade]] [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]] je bilo sodelovanje koalicije na slovesnosti junija 2000. Prirejena je bila v čast [[Slovensko domobranstvo|slovenskih domobrancev]], kolaboracijske vojske, ki jo je junija 1945 dal ubiti komunistični režim. Na proslavi so peli tudi domobransko himno. Med navzočimi na proslavi so bili tudi Andrej Bajuk, predsednik parlamenta [[Janez Podobnik]], obrambni minister Janez Janša, zunanji minister Lojze Peterle in ljubljanski nadškof [[Franc Rode]]: [http://www.wilsoncenter.org/index.cfm?topic_id=1422&fuseaction=topics.publications&doc_id=8506&group_id=7427 ''Slovenia since 1990''] Pridobljeno: 2008-09-22.</ref> Ob vprašanju o Rožmanem procesu v televizijski debati je Peterle odgovoril, da je podpornik vladavine prava, da je vojna razdelila narod in da je vlogo pri tem imel tudi Rožman.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3108074|title= Zadnje soočenje na POP TV|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-10-18 }}</ref>
 
Zadnje javnomnenjske ankete pred prvim krogov volitev so napovedovale drugi krog med Peterlom, ki naj bi prejel 40% glasov, ter Türkom ali Gasparijem. Slednjima so napovedovali med 20 in 20% glasov, večina javnomnenjskih anket pa je rahlo prednost beležila Türku.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.angus-reid.com/polls/view/28412/peterle_first_but_run_off_likely_in_slovenia|title=Peterle First, But runoff Likely in Slovenia |accessdate=2008-09-05 |publisher= Angus Reid Global Monitor|date=2007-09-30|language=v angleščini}}</ref>
 
==Rezultati prvega kroga in odzivi==
Vrstica 93:
[[Mitja Gaspari]]: 20–30% (rumena)<br />
[[Zmago Jelinčič]]: 20–30% (oranžna)]]
Prvi krog volitev, ki je potekal 21. oktobra, je prinesel nepričakovane rezultate. V nasprotju s predvidevanji je Peterle dobil manj kot 29% glasov, Türk in Gaspari pa sta osvojila drugo oziroma tretje mesto z manjšim zaostankom. Jelinčič, ki so mu javnomnenjske ankete napovedovale okoli 12% glasov, jih je prejel skoraj 20%, v dveh od osmih volilnih enot pa je celo zmagal.<ref name="vp2007" /> Premier Janša je za Peterlov slab odziv na nekatere teme v kampanji okrivil »skrite centre moči«. To se je nanašalo na novinarsko peticijo, odločitev vrhovnega sodišča o Rožmanem primeru ter napačne interpretacije Janšev in [[Andrej Vizjak|Vizjakih]] (gospodarski minister) pojasnil o visoki [[inflacija|inflaciji]] v Sloveniji leta 2007.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=155520|title= Janša upa na korekten drugi krog |accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-10-23 |quote=''Janša je tudi izpostavil, da so v zadnjih nekaj tednih različni vplivni centri iz ozadij sprožili teme, ki naj bi vplivale na izid. Med temi naj bi bile novinarska peticija, razveljavitev obsodbe škofu Rožmanu ter sprevračanje njegove izjave in izjave ministra Vizjaka o vzrokih za inflacijo.''}}</ref>
 
==Volilna kampanja drugega kroga==
[[Slika:Glasovnica za predsednika republike 2007.jpg|300px|thumb|right|Glasovnica drugega kroga]]
Po nepričakovanih rezultatih prvega kroga volitev, so nove javnomnenjske ankete zaznale večjo spremembo, po kateri je bil Türk v veliki prednosti pred Peterletom.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=155880|title= Ankete kažejo na zmago Türka |accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-10-27 }}</ref> Liberalna demokracija Slovenije, ki je v prvem krogu podpirala Gasparija, je za drugi krog napovedala podporo Türku.<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://24ur.com/novice/slovenija/t-rku-tudi-podpora-lds.html |title= Türku tudi podpora LDS|accessdate=2008-09-05 |publisher= 24ur.com|date=2007-11-06 }}</ref>
 
Po nepričakovano visokem deležu glasov Jelinčiča v prvem krogu, je minila kampanja za drugi krog s strani obeh kandidatov v znamenju korektnih političnih izjav ob govorih in na soočenjih. Peterle je zamenjal vodjo svoje kampanje in se osredotočil na Türkovo vlogo leta 1991 ob razpadu Jugoslavije. Peterle je trdil, da je v času, ko se je sam kot premier boril za slovenski samostojnost, Türk zastopal uradna stališča Jugoslavije v mednarodnih ustanovah.<ref name="fronta">{{CiteNavedi websplet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=156762 |title= Fronta na liniji Türkove vloge v 90. letih|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-11-07 }}</ref> Kampanjo sta podprla tudi premier Janša in zunanji minister [[Dimitrij Rupel]], ki je šel tako daleč, da je Peterletove trditve dal objaviti na uradni strani [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]].<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.mladina.si/tednik/200745/clanek/slo-tema--jure_trampus/|title= Pravi za zgago |accessdate=2008-09-05 |publisher=''Mladina'' |issue=2007/45 }}</ref> Türk je zavrnil obtožbe in opozoril na svoj članek v mednarodnem časniku ''[[International Herald Tribune]]'' o razlogih za mednarodno priznanje Slovenije in dejstva, da ga je leta 1992 prav Rupel imenoval za veleposlanika v [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]] in pri tem hvalil njegove zasluge za Slovenijo.<ref name="fronta" /><ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=156690|title= Türk: Kaže, da se je nekomu zameglil razum|accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-11-06 }}</ref> Peterletu je nova strategija volilne kampanje prinesla še manjšo naklonjenost volivcev, saj so ankete pred drugim krogom napovedovale zmago Türka s 63 do 70% glasov.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.b92.net/eng/news/region-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=09&nav_id=45234|title= Tuerk leads in Slovenia presidential runoff|accessdate=2008-09-05 |publisher= B92|date=2007-11-09|language=v angleščini}}</ref><ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.angus-reid.com/polls/view/28934/tuerk_surges_ahead_in_slovenian_run_off|title= Tuerk Surges Ahead in Slovenian runoff|accessdate=2008-09-05 |publisher= Angus Reid Global Monitor|date=2007-11-10|language=v angleščini}}</ref>
 
==Končni rezultati in odzivi==
Drugi krog volitev je potekal 11. novembra 2007. Rezultati vzporednih volitev, objavljeni ob zaprtju volišč, so napovedovali zmago Türka s 69% glasov.<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=37&c_id=157119 |title=Türku visoka zmaga za najvišji položaj |accessdate=2008-09-05 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-11-07 }}</ref> »Zelo sem zadovoljen z rezultati kot se trenutno kažejo. Želim biti povezovalni predsednik. Mislim, da so trenutne razmere v državi take, da imajo ljudje močno željo po nečem novem.«; je Türk povedal za medije po prvih rezultatih.<ref name="France" />
 
Peterle je priznal svoj poraz. V prvih izjavah ga je pripisal dejstvu, da so bile to volitve proti Janševi vladi, in da je sam pričakoval boljši rezultat. Dodal je še, da bi obžaloval, če se ne bi bil odločil za kandidaturo.<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://24ur.com/novice/slovenija/ali-vas-je-prepricljiva-zmaga-danila-t-rka-presenetila.html |title= Delovati moramo kot ekipa|accessdate=2008-11-02 |publisher= 24ur.com|date=2007-11-12 }}</ref> Ob polnoči so neuradni rezultati Državne volilne komisije Türku dajale prednost 68 proti 32% Peterleta. Türk je zmagal v vseh osmih volilnih enotah, Peterle je zmagal le v štirih od 88-ih volilnih okrajev.<ref name="vp2007" /> Skupaj z drugim krogom volitev je potekal tudi [[referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic]], ki ga je zavrnilo skoraj tri četrtine volivcev.<ref name="vp2007" />
 
Glasovi iz tuje, ki so veljali za potencialno odločilne, so imeli zelo majhen vpliv na rezultat. Čeprav je Peterle prejel več glasov iz tujine kot Türk, pa je bila razlika manjša od napovedi (3693 za Peterleta in 3040 za Türka).<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/281752/|title= DVK je preštela glasovnice iz tujine, končni rezultati predsedniških volitev znani 27. novembra|accessdate=2009-03-24 |publisher= dnevnik.si|date=2007-11-20 }}</ref>
 
Dva dneva po volitvah je premier Janša javno napovedal svoj morebitni odstop, ker je rezultat volitev in referenduma videl kot velik vladni poraz: »Položaj bomo še natančno analizirali, toda vse možnosti so odprte, tudi odstop vlade.« Dodal je še, da je »še posebej zaskrbljujoče, da je bilo bilo vložene veliko energije za očrnitev vlade v tujini«, po njegovih besedah so njegovi nasprotniki Slovenijo prikazovali »kot Belorusijo« ali katero drugo avtoritarno državo. Opozicijske stranke so trdile, da je govorjenje o odstopu vlade nekaj tednov pred predsedovanjem Evropski Uniji neodgovorno in nespametno,<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.iht.com/articles/ap/2007/11/13/europe/EU-POL-Slovenia-Elections-Cabinet.php|title= Slovenia's PM: Cabinet might resign after opposition candidate elected president|accessdate=2008-09-05 |publisher= ''International Herald Tribune''|date=2007-11-13|quote= ''"We will analyze the situation further, but all possibilities are open, including the resignation of the government," Jansa told reporters after a meeting of his center-right Cabinet. ... Jansa insisted that Tuerk's campaign "was directed entirely at settling accounts with the government." ... "It is particularly worrying that a lot of energy was invested in blackening the government abroad," Jansa said, claiming his opponents portrayed Slovenia "as Belarus" or some other authoritarian country.''|language=v angleščini}}</ref> toda premier je 19. novembra zahteval glasovanje parlamenta o [[nezaupnica|vladni zaupnici]].<ref>{{CiteNavedi websplet|url=http://www.iht.com/articles/ap/2007/11/16/europe/EU-POL-Slovenia-Government.php |title= Slovenian PM seeks confidence vote after opposition candidate became president|accessdate=2008-09-05 |publisher=''International Herald Tribune'' |date=2007-11-16|language=v angleščini}}</ref> Vlada je glasovanje prestala, toda podpora vladni stranki SDS je posledično dosegla najnižjo točko, saj jo je v javnomnenjski anketi za volitve na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] podprlo le 18% volivcev.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.eubusiness.com/news-eu/1195512437.8 |title= Slovenian government survives confidence vote|accessdate=2008-09-05 |publisher=EUbusiness.com |date=2007-11-20|language=v angleščini}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref>
 
Odzivi na Türkovo izvolitev so bili v mednarodnih medijih pozitivni. Švicarski časnik ''[[Neue Zürcher Zeitung]]'' ga je opisal kot »bolj ali manj idealnega človeka za ta položaj«.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.nzz.ch/nachrichten/international/in_slowenien_setzt_sich_der_aussenseiter_tuerk_durch_1.583508.html|title= In Slowenien setzt sich der Aussenseiter Türk durch|accessdate=2008-09-16 |publisher=''Neue Zürcher Zeitung'' |date=2007-11-12|language=v nemščini|quote=''Als einer der wenigen slowenischen Politiker mit internationaler Bekanntheit galt er in Hinblick auf Sloweniens nahende EU-Präsidentschaft als Idealbesetzung.''}}</ref> Mediji so se osredotočili tudi na odločno zmago, ki so jo videli kot velik poraz Janševe desnosredinske koalicije.<ref name="France">{{CiteNavedi websplet|url= http://www.france24.com/france24Public/en/archives/news/world/20071111-slovenia-presidential-election-danilo-Turk-european-union.php|title= Turk elected president of Slovenia |accessdate=2008-09-16 |publisher= France 24|date=2007-11-11|quote= ''"I'm very happy with the results as they appear now. I want to be a president who is uniting people. I believe that conditions here are such that people have a strong desire for something new," Turk told reporters after exit polls were shown. ... "To the EU I would say: Slovenia is your solid, faithful and credible partner. Rely on us, and we'll be a good president of the European Union next year," he said.''|language=v angleščini}}</ref><ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://afp.google.com/article/ALeqM5gdT41sCQXeM3f0WLKGzFa6Qf984A|title= Danilo Turk wins Slovenia presidential vote|accessdate=2008-09-16 |publisher= AFP|date=2007-11-11}}</ref> Ker se je predsedovanje Evropski Uniji bližajo, se je izpostavljalo tudi Türkove diplomatske izkušnje. »Slovenija je vaš trden, zvest in kredibilen partner. Zanesite se na nas, da bomo dobro vodili predsedovanje Evropski Uniji prihodnje leto.«; je dejal Türk.<ref name="France" /> Od Türka se je tudi pričakovalo, da bo ohranil zavezništvo Slovenije z ZDA, čeprav je bil zelo kritičen do [[Iraška vojna|iraške vojne]], kot je poročala ''[[Al Jazeera]]''.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://english.aljazeera.net/news/europe/2007/11/2008525142946599747.html|title= Ex-UN diplomat wins Slovenia polls |accessdate=2008-09-16 |publisher= Al Jazeera|date=2007-11-12|language=v angleščini}}</ref>
 
22. decembra je Türk prisegel kot tretji [[predsednik Republike Slovenije]]. V svojem umestitvenem govoru se je zahvalil predhodniku Janezu Drnovšku za njegov prispevek k uspehu in spoštovanosti Slovenije. Kasneje je še dodal, da bo delal skupaj z Janševo vlado med šestmesečnim predsedovanjem Evropski Uniji.<ref>{{CiteNavedi websplet|url= http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=160710|title= Türk prisegel kot predsednik države|accessdate=2008-09-09 |publisher= Rtvslo.si|date=2007-12-22 }}</ref>
 
== Podrobni rezultati volitev ==