Konstantinopelski hipodrom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m konstantinoplski → konstantinopelski
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
[[Slika:Hippodrome of Constantinple 1.jpg|300px|thumb|Konstantinov hipodrom, današnji Sultanahmet Meydanı, s Konstantinovim in Tutmozisovim obeliskom]]
[[Slika:Constantinople imperial district.png|thumb|Središče Konstantinopla s hipodromom]]
[[Slika:Snake column Hippodrome Constantinople 2007.jpg|thumb|Kačji steber s Tutmozisovin obeliskom v ozadju]]
[[Slika:Istambul cokol1RB.JPG|thumb|Podstavek Tutmozisovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec]]
[[Slika:Hippodrome Constantinople 2007 009.jpg|thumb|Zidani obelisk]]
[[Slika:Surname 338b-339a.jpg|thumb|Povorka [[ceh]]ov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''[[Surname-i Vehbi]]'']]
 
'''Konstantinopelski hipodrom''' ali '''Konstantinov hipodrom''' je bil [[hipodrom]] in kulturno središče [[Konstantinopel|Konstantinopla]], glavnega mesta [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Na prostoru nekdanjega hipodroma je danes Trg sultana Ahmeda ([[turščina|turško]]: Sultanahmet Meydanı), ki ga včaih imenujejo tudi Konjski trg (turško: At Meydanı) v [[Istanbul]]u. Od prvotnih zgradb se je ohranilo samo nekaj fragmentov.
Vrstica 20 ⟶ 24:
Vsaka stanka je sodelovala z do dvema bojnima vozovoma s štirimi konji, se pravi, da je tekmovalo največ osem vpreg. Dirke niso bile zgolj športni dogodek, ampak tudi priložnost za politične razprave in ena od redkih priložnosti za srečanje cesarja z njegovimi podložniki.
Rivalstvo med modrimi in zelenimi se je pogosto pomešalo s političnim ali verskim rivalstvom in se včasih pretvorilo v nemire, ki so prerasli v državljansko vojno. Najtežji so bili izgredi [[Vstaja Nika|Nika]] leta 532, v katerih naj bi bilo ubitih 30.000 ljudi. Med izgredi je bilo uničenih mnogo pomembnih zgradb, med njimi tudi [[Hagija Sofija]]. Sedanjo (tretjo) Hagijo Sofijo, je dal po igredih Nika zgraditi cesar [[Justinijan I.]].
 
[[Slika:Surname 338b-339a.jpg|thumb|Povorka [[ceh]]ov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''[[Surname-i Vehbi]]'']]
 
Konstantinopel se po plenjenju, ki je sledilo četrti križarski vojni, nikoli več ni opomogel, čeprav je Bizantinsko cesarstvo živelo do leta 1453, ko so ga osvojijili [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[Turki]]. Hipodrom je bil takrat že v ruševinah. Konstantinopel je postal prestolnica Osmanskega cesarstva, v katerem za konjske dirke ni bilo nobenega zanimanja, zato je hipodrom postopoma utonil v pozabo, čeprav na njegovem mestu niso zgradili ničesar. V osmanskem obdobju se je hipodrom uporabljal za različne namene, na primer za potratne in več dni trajajoče obrede [[obrezovanje|obrezovanja]] sinov [[sultan]]a [[Ahmed III.|Ahmeda III.]] (1703–1730). Na osmanskih miniaturah so še opazni nepoškodovani sedeži in kipi, ki se niso ohranili. Na mestu hipodroma je danes Sultanahmet Meydanı (Trg sultana Ahmeda), katerega tloris se približno ujema s tlorisom nekdanjega hipodroma.
Vrstica 38 ⟶ 40:
===Kipi Porfirija===
Na spini hipodroma je stalo sedem kipov, postavljenih v čast legendarnega voznika bojnega voza Porfirija, ki je vozil za dve stranki – modre in zelene. Noben kip se ni ohranil. Ohranila sta se samo podstavka dvah kipov, ki sta razstavljena v istanbulskem Arheološkem muzeju.
 
==Hipodrom danes==
Območje hipodroma se sedaj imenuje Sultanahmet Meydanı (Trg sultana Ahmeda) in je zelo skrbno vzdrževano. Nekdanje tekmovalne proge so tlakovane, čeprav so v resnici kakšna dva metra pod sedanjo površino. Preživeli spomeniki s pregrade na tekmovalni progi, oba obeliska in Kačji steber sedaj stojijo v kakšna dva metra globokih jamah.
 
Na severnem vhodu na področje hipodroma pred Modro mošejo stoji Nemški vodnjak ali Vodnjak cesarja Wilhelma, osmerokoten vodnjak s kupolo v neobizantinskem slogu, ki ga je leta 1900 zgradila nemška vlada v spomin na obisk cesarja Wilhelma II. v Istanbulu leta 1898.
Leta 1950 in 1951 je področje hipodroma izkopaval kasnejši direktor istanbulskega Arheološkega muzeja Rüstem Duyuran.<ref>Erdem, Yasemin Tümer. Atatürk Dönemi Arkeoloji Çalışmalarından Biri: Sultanahmet Kazısı, Atatürk Araştırma Merkezi Dergisi, '''62''', XXI, julij 2005. Pridobljeno dne 11. marca 2010.</ref> Del temeljev zavoja hipodroma (sfendon) so odkrili med rušenjem hiš v 1980. letih. Leta 1993 so med zemeljskimi gradbenimi deli pred bližnjo [[Modra mošeja|mošejo sultana Ahmeda]] (Modra mošeja) odkrili nekaj vrst sedežev in nekaj stebrov. Izkopavanja se niso nadaljevala, izkopanine pa so razstavljene v istanbulskem Arheološkem muzeju. Večina hipodroma je še vedno zakopana pod sedanjim parkom.
 
Hipodrom je upodobljen na reverzu turškega bankovca za 500 lir, ki je bil v veljavi od leta 1953 do 1976.<ref>[http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Centralna banka Republike Turčije]. Muzej denarja: 5. emisijska skupina - bankovec za petsto turških lir. [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E5/182.htm I. serija], [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E5/184.htm II. serija], [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E5/186.htm III. serija] & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E5/188.htm IV. serija] Pridobljeno dne 20. aprila 2009.</ref>
 
==Galerija==
<gallery>
Slika:Porphyrios Hippodrome Istanbul.JPG|Podstavka Porfirijevih kipov, ki se hranita v istanbulskem Arheološkem muzeju
Slika:Quadriga Venice.JPG|Bronasti konji s hipodroma, ki so sedaj v Benetkah
Slika:Hippodrome Sphendone Constantinopel March 2008panoc.jpg|Ostanki sfendona
Slika:Hippodrome Constantinople 2007 001.jpg|Nemški vodnjek
</gallery>
 
==Sklici==