Wikipedija

Konstantinopelski hipodrom: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
IP 213 (pogovor | prispevki)
17.898 urejanj
Octopus (pogovor | prispevki)
48.662 urejanj
m konstantinoplski → konstantinopelski
Vrstica 3:
[[Slika:Constantinople imperial district.png|thumb|Središče Konstantinopla s hipodromom]]
 
'''KonstantinoplskiKonstantinopelski hipodrom''' ali '''Konstantinov hipodrom''' je bil [[hipodrom]] in kulturno središče [[Konstantinopel|Konstantinopla]], glavnega mesta [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Na prostoru nekdanjega hipodroma je danes Trg sultana Ahmeda ([[turščina|turško]]: Sultanahmet Meydanı), ki ga včaih imenujejo tudi Konjski trg (turško: At Meydanı) v [[Istanbul]]u. Od prvotnih zgradb se je ohranilo samo nekaj fragmentov.
 
Beseda ''hipodrom'' je sestavljena iz grških besed ''hippos'' ('ιππος, konj) in ''dromos'' (δρομος, steza, pot ali cesta). Konjske dirke in dirke konjskih vpreg so bile v antiki zelo priljubljena zabava, zato so bili v grških mestih hipodromi pogosti tako v helenističnem kot v rimskem in bizantinskem obdobju.
 
==Zgodovina in raba==
Za konstantinoplskikonstantinopelski hipodrom prevladuje mnenje, da je nastal v zlatem obdobju bizantinskega glavnega mesta, vendar je mnogo starejši. Prvi hipodrom je bil zgrajen v obdobju, ko se je Konstantinopel še imenoval Bizanc in je bil nepomembno provincijalno mesto. Leta 203 je cesar [[Septimij Sever]] mesto obnovil in razširil mestno obzidje in ga obdaril s hipodromom, areno za dirke konjskih vpreg in druge družabne prireditve.
 
Leta 324 se je cesar [[Konstantin Veliki]] odločil preseliti sedež vlade [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] iz [[Rim]]a v Bizanc. Bizanc je preimenoval v Nova Roma (Novi Rim), vendar se novo ime ni prijelo in mesto je kmalu postalo znano kot Konstantinopel (Konstantinovo mesto). Konstantin je mesto zelo razširil in obnovil hipodrom, ki je bil po mnenju poznavalcev dolg okoli 450 m in širok 130 m in je lahko sprejel 100.000 gledalcev.
 
Tekmovalna proga je imela obliko črke U. Na vzhodni strani proge je bila svečana cesarjeva zasebna loža (kathisma), ki je bila dostopna skozi prehod iz [[Velika palača v Konstantinoplu|Velike palače]]. Prehod so lahko uporabljali samo cesar in člani njegove družine. Staje s štirimi pozlačenimi bronastimi konji nad vhodom so bile na severnem delu hipodroma. Pozlačene konje, ki se sedaj imenujejo konji sv. Marka, so med [[četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204 ukradli [[Beneška republika|Benečani]] in postavljenijih postavili na pročelje [[bazilika sv. Marka|bazilike sv. Marka]] v [[Benetke|Benetkah]]. Njihovo grško ali rimsko poreklo ni bilo nikoli ugotovljeno. Bronasti kipi bojnega voza in njihovih voznikov se niso ohranili.
 
Na južnem zavoju hipodroma je bila polkrožna tribuna (sfendon), katere spodnji del se je ohranil. Hipodrom je bil poln kipov bogov, cesarjev in junakov, med katerimi so bila tudi [[Lizip]]ov [[Herkul]], [[Romul in Rem]] z volkuljo in kačji steber palatejskega trinožnika, ki je bil ulit iz ostankov bronastega orožja, zaplenjegega v zmagi proti [[Grško-perzijske vojne|Perzijcem]] leta 480 pr. n. št..<ref>Sarah Guberti Bassett (1991). ''The Antiquities in the Hippodrome of Constantinople''. Dumbarton Oaks Papers, '''45''', str. 87. doi:10.2307/1291694.</ref> Razkošno okrašeni hipodrom med obiskom [[Saraceni|saracenskih]] ali [[Arabci|arabskih]] gostov podrobno opisuje cesar [[Konstantin Porfirogenet]] v svoji knjigi ''[[De ceremoniis]]''. Med okrasjem omenja škrlatne zastore in redke tapiserije.<ref>Rodolphe Guilland (1948). ''The Hippodrome at Byzantium''. Speculum, '''23''' (4), str. 676–682. doi:10.2307/2850448.</ref>
Vrstica 21:
Rivalstvo med modrimi in zelenimi se je pogosto pomešalo s političnim ali verskim rivalstvom in se včasih pretvorilo v nemire, ki so prerasli v državljansko vojno. Najtežji so bili izgredi [[Vstaja Nika|Nika]] leta 532, v katerih naj bi bilo ubitih 30.000 ljudi. Med izgredi je bilo uničenih mnogo pomembnih zgradb, med njimi tudi [[Hagija Sofija]]. Sedanjo (tretjo) Hagijo Sofijo, je dal po igredih Nika zgraditi cesar [[Justinijan I.]].
 
[[Slika:Surname 338b-339a.jpg|thumb|Povorka [[ceh]]ov pred sultanom na konstantinoplskemkonstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''[[Surname-i Vehbi]]'']]
 
Konstantinopel se po plenjenju, ki je sledilo četrti križarski vojni, nikoli več ni opomogel, čeprav je Bizantinsko cesarstvo živelo do leta 1453, ko so ga osvojijili [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[Turki]]. Hipodrom je bil takrat že v ruševinah. Konstantinopel je postal prestolnica Osmanskega cesarstva, v katerem za konjske dirke ni bilo nobenega zanimanja, zato je hipodrom postopoma utonil v pozabo, čeprav na njegovem mestu niso zgradili ničesar. V osmanskem obdobju se je hipodrom uprabljaluporabljal za različne namene, na primer za potratne in več dni trajajoče obrede [[obrezovanje|obrezovanja]] sinov [[sultan]]a [[Ahmed III.|Ahmeda III.]] (1703–1730). Na osmanskih miniaturah so še opazni nepoškodovani sedeži in kipi, ki se niso ohranili. Na mestu hipodroma je danes Sultanahmet Meydanı (Trg sultana Ahmeda), katerega tloris se približno ujema s tlorisom nekdanjega hipodroma.
 
==Spomeniki na hipodromu==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Konstantinopelski_hipodrom«