Pogovor:Hiragana: Razlika med redakcijama

:Ja, sklanjanje je seveda Jukavov, Jukavova (podobno [[Brahmagupta]] - Brahmaguptov, Brahmaguptova) - moja napaka in kar sem malo nižje popravil. Verjamem, da je ta sistem za prečrkovanje japonščine dodelan in tudi, kot pravi Žiga, da se fonetika japonske pisave razlikuje od naše. Na drugi strani se tudi angleška fonetika, na kateri sloni ta sistem, razlikuje od naše in je s tem, vsaj kolikor razumem, še dvojna razlika. Ali ni lažje eno fonetiko 'prevesti' v drugo brez posrednikov? Načeloma se strinjam, da se uporablja za manj znane pojme način, kot si ga predlagal, verjamem pa, da bo to prineslo zmešnjavo. Manj zmešnjave bi bilo, če naredimo obratno, in spodaj dodajamo sporočilo, da ne gre za ustaljen sistem prečrkovanja, temveč za 'slovenjenje'. Seveda je to le MSM. Verjetno ni bojazni, da je pravopis nazadnjaški. Saj bi še danes verjetno drugače govorili in pisali ''[[Sonce|Solnce]]'' ali pa ''[[brada|boroda]]'' ipd. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 16:40, 30 november 2005 (CET)

:Aja, pozabil sem zapisati, če to pač sploh kaj pomeni, da se mi ravno pri manj znanih pojmih zdi umestno uporabljati 'ta drugi' sistem, kot pa tujega - saj si z njim povprečna bravec in čitavec, ki nimata pojma o japonologiji, lažje zlomita jezika. Ne vem, malo čudno se mi zdi, ko v članku o Tokiu, npr. venomer berem [[Kjoto|Kyōto]] ali pa že tudi ustaljeni (pa čeprav nevemkako napačen) [[šogun|shōgun]] ipd. Upam, da ne bo kdo od strokovnjakov za [[teorija števil|numeriko]] predlagal, da namesto desetiškega uporabljamo [[šestnajstiški številski sestav]] ali pa kakšnega [[20 (število)|dvajsetiškega]]. No, to kar tako MMG. Vidim tudi, da je kar nekaj strokovnjakov z različnih področij (glasba, japonologija, vojaštvo, ...) nekako proti obsežnejši rabi domačega besedja. Čudno. ''Ko šel je in vzeti na kamen ni nikoli vedno.'' --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:17, 30 november 2005 (CET)

:Za očitke se opravičujem. Vseskozi se zavedam, da imamo skupen cilj. Ali lahko to debato zaključimo s kakšnim sklepom? Predlagam tole:

:# izvirna japonska imena zemljepisnih pojmov in oseb se v Wikipediji še naprej zapisujejo po pravopisu,

:# hepburnov zapis naslovne teme mora biti omenjen v članku takoj za poslovenjenim imenom (v oklepaju),

:# kunrei tudi,

:# obvezno mora biti narejena preusmeritev iz hepburnovega imena in kunrei na poslovenjeno,

:# kjer Japonec živi izven Japonske in večinoma uporablja latinizirano ime, se uporabi tega (se pravi: to kar mu piše v osebni izkaznici ali v »driver's licence«),

:# kdor je v dvomih, kako se kakšno ime zapiše po pravopisu, naj uporabi hepburnovo prečrkovanje.

:Če bomo kadarkoli (npr. z novim pravopisom) preklopili na drug zapis, to ne bo pretežko. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 07:58, 1 december 2005 (CET)