Pogovor:Hiragana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 47:
Aja, pozabil sem zapisati, če to pač sploh kaj pomeni, da se mi ravno pri manj znanih pojmih zdi umestno uporabljati 'ta drugi' sistem, kot pa tujega - saj si z njim povprečna bravec in čitavec, ki nimata pojma o japonologiji, lažje zlomita jezika. Ne vem, malo čudno se mi zdi, ko v članku o Tokiu, npr. venomer berem [[Kjoto|Kyōto]] ali pa že tudi ustaljeni (pa čeprav nevemkako napačen) [[šogun|shōgun]] ipd. Upam, da ne bo kdo od strokovnjakov za [[teorija števil|numeriko]] predlagal, da namesto desetiškega uporabljamo [[šestnajstiški številski sestav]] ali pa kakšnega [[20 (število)|dvajsetiškega]]. No, to kar tako MMG. Vidim tudi, da je kar nekaj strokovnjakov z različnih področij (glasba, japonologija, vojaštvo, ...) nekako proti obsežnejši rabi domačega besedja. Čudno. ''Ko šel je in vzeti na kamen ni nikoli vedno.'' --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:17, 30 november 2005 (CET)
tvoj argument o slovenjenju je legitimen, in bi bil sprejemljiv, če ne bi z slovenjenjem po pravopisu preveč izgubljali na dejanski izgovorjavi. japonska fonetika je sicer precej blizu slovenski (samo njihov "r" in "u" se izgovarjata opazno drugače od naših), vendar ima določene točke, ki se v slovenjenju preprosto izgubijo. prvi so podaljšani samoglasniki. drugi so podvojeni soglasniki (izgovarjajo se podobno kot podvojeni soglasniki v italijanščini ali "d" v slovenski besedi "oddelek"). tretji so nazali v sredinski poziciji (kot zgoraj omenjeni Jun'ichirō). ergo, slovenjenje ima svoje prednosti, ima pa tudi slabosti. in zame osebno te prednosti ne prevagajo slabosti, zlasti ker lahko "divje" slovenjenje prinese neverjetno zmešnjavo (kot na internetni povezavi, ki sem jo podal v prejšnji objavi - primera, ki sem jih izrecno omenil nista edina; vsi "j"ji so nedoločeni, približno pol se jih izgovarja "j" druge pol "dž", priimek Matsuura pa ima celo dva (!) u-ja, torej ta u ni podaljšan, ampak podvojen, pa je kljub temu izginil. z informacijami samo iz omenjenega članka bi bilo že japonologu težko poiskati imena avtorjev na internetu, kaj šele laiku!) zato se mi zdi vnašanje obeh načinov zapisa nujno. pretirano ukvarjanje z slovenjenjem raznih manj znanih in manj pomembnih osebnih in krajevnih imen s področja japonologije pa se mi zdi, milo rečeno, jezikovno slepo črevo. kdor se recimo z japonsko zgodovino ukvarja študijsko ali ljubiteljsko, bo ime Sugavara no Mičizane spoznal tudi če bo zapisano po hepburnu Sugawara no Michizane, ali mogoče celo, če ga bo kje zasledil v kunreishikiju kot Sugawara no Mitizane ali celo arhaično Sugahara-no-Mitizane, in bo poleg slovenskih virov o njem prebral tudi kakšnega angleškega, nemškega ali francoskega. kdor se ne, podatkov o tem, kdo je to bil, verjetno sploh ne bo iskal, in mu je popolnoma vseeno, kako se to zapiše.
poleg tega ne razumem logike pravopisa, ki zapoveduje slovencem, da morajo znati pravilno prebrati recimo ime jacques chirac ali george washington in celo kitajska imena zapisana v pinyinu, kot recimo Qintao ali Xian, fonetično precej bolj preprosta japonska imena pa sloveni. skrajni čas je, da se pravopis posodobi - ali prevzame hepburn, ali pa slovenjenje bolj doreče, da ne bo zmešnjave. vendar si od uredniškemu odboru pravopisa tega ne obetam, vsaj ne kmalu, in sicer iz dveh razlogov. prvi je ta, da smo se japonologi letos že javno priključili debati o zapisovanju japonskih imen in izrazov v sloveniji, ob famozni al' prov se piše cunami al' tsunami debati, pa nas resni slavisti niso preveč resno jemali. drugi je ta, da je med zunanjimi sodelavci pravopisa za zadnjo izdajo med drugim vpisana tudi profesorica z našega oddelka, za katero vem, da zagovarja hepburn ali vsaj doslednejšo slovenjenje. pa se nobeno od teh ni pojavilo v novi izdaji. je pa v drobnem tisku na dnu strani z sodelavci napisano, da so mnenja vabljenih strokovnjakov nezavezujoča in da si uredniški odbor pridržuje pravico narediti stvari po svoje. možen sklep je torej samo eden: uredniški odbor je zavrnil oziroma zaobšel mnenje prof. dr. Chikako Shigemori Bučar, lingvistke in izjemne stokovnjakinje za slovenski jezik, in njeno ime v seznamu sodelavcev obdržal samo za multi-kulti dekoracijo.
pa še to. z jezikom se ukvarjam tudi profesionalno in bolj kot marsikomu mi je jasno, da je jezik živa entiteta, ki jo s tem, da jo prikleneš, počasi ubijaš. vi se trudite (med drugim) ohranjati in razvijati slovenski jezik s projektom slovenske wikipedie, v katero gre nedvomno veliko dobre volje in prostega časa, in za kar vas spoštujem, jaz pa se trudim slovenski jezik ohranjati in razvijati s prevajanjem literature. naši cilji so skupni in to me je pritegnilo, da sem se tudi sam prijavil v vaš kolektiv. zato so se mi zdeli očitki o brezbrižju do slovenskega jezika nepotrebno nizek udarec. --[[Uporabnik:Cornelius|Cornelius]] 01:34, 1 december 2005 (CET)
| |||