Gorenje Blato: Razlika med redakcijama

Stoletja je bilo Gorenje Blato del [[Župnija Šmarje - Sap|Župnije Šmarje]], po letu [[1976]] pa spada v novoustanovljeno [[Župnija Škofljica|Župnijo Škofljica]].

 

==Prebivalstvo==

Število prebivalcev je v 19. stoletju počasi naraščalo in doseglo vrh na prelomu stoletja. V 20. stoletju se je trend obrnil navzdol, tako da se je v 80 letih prebivalstvo prepolovilo. Nekoliko je število prebivalcev upadlo zaradi izseljevanja v Ameriko in zaradi obeh svetovnih vojn, večinoma pa zaradi izseljevanja v Ljubljano, saj slaba razvitost javnega transporta ni omogočala enostavne dnevne migracije na delo v Ljubljano. Število prebivalcev je doseglo najnižjo točko tik pred osamosvojitvijo Slovenije. V začetku 90. let se je začelo množično priseljevanje in gradnja številnih novih stanovanjskih hiš, kar je povsem spremenilo demografsko strukturo do tedaj povsem vaškega naselja.

[[Slika:Blatto.jpg|thumb|left|300px|Gorenje Blato na Jožefinskem vojaškem zemljevidu habsburške države (1784-1787)<ref>Vincenc Rajšp, "Slovensko ozemlje na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja; Sekcije 201-205, 212-215", 1994, ZRC SAZU & Arhiv Slovenije, Ljubljana</ref>]]

 

 

Fevdalno gospostvo blaškim kmetijam se potem ni spreminjalo vse do sredine 18. stoletja, ko je bil v reformah cesarice Marije Terezije Kranjski vicedomski urad ukinjen. Tedaj je celotno vicedomsko posest na Gorenjem Blatu pridobil [[Avguštin I. Codelli]] ([[gospostvo Thurnau]]). Po smrti [[Avguštin I. Codelli|Avguštinovega]] naslednika [[Jožef Anton Codelli|Jožefa Antona Codellija]] se je leta [[1797]] gospostvo Thurnau razdrobilo z delitvijo med brate. Blaška posest je pripadla [[Avguštin II. Codelli|Avguštinu II. Codelliju]], ki je svoj del gospostva Thurnau pripojil [[Gospostvo Kodeljevo|gospostvu Kodeljevo (Herrschaft Thurn)]]. Blaška posest je nato ostala pod Kodeljevskim gospostvom vse do ukinitve fevdalizma z [[zemljiška odveza|zemljiško odvezo]] leta 1848<ref>Pavle Blaznik, "Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici", 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96</ref>, ko je bil gospodar Kodeljevega [[Anton IV. Codelli]].

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v partizanih padli Anton Dolinšek (Figarjev, † nov.1944), Jože Samec (Gabrov, † nov.1943), Franc Samec (Gabrov, † nov.1943) in Gantar. Okupatorji so na domu ubili Janeza Strleta († maj 1942).

 

=== Ime naselja ===

V zgodovinskih virih se Gorenje Blato pojavlja pod naslednjimi imeni: vila Mos (1267), Moss ([[1496]])<ref>Pavle Blaznik, "Doneski k historični topografiji Ljubljanske okolice", 1953, Zgodovinski časopis VI-VII, str. 391-397</ref>, Khottendorff ([[1642]])<ref>Jakob Müller, "Toponimi šmarske župnije", Šmarska knjiga, 2007, Kulturno-raziskovalno društvo Turenček, Šmarje-Sap</ref>, Blato, Blatto, Oberblato, Ober Blatu, Ober Blattu, Hudo blato.

 

=== Upravna zgodovina ===

Do leta 1849 je Gorenje Blato spadalo pod upravni in sodni okraj [[Višnja Gora]], z upravno reformo leta 1849 pa je bilo uvrščeno v C.k. okrajno poglavarstvo Ljubljana in v C.k. davčni urad Ljubljanska okolica<ref>[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dosnovavne%40OR%40fts%3dosnovavne%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-7N4ZSU0E Razdelitev kranjske kronovine v sodne okraje, okrajne glavarstva in davkne vrade in pripustenje pritožbe zoper te naredbe. Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 24. november 1849]</ref>. Ob ustanovitvi [[občina|občin]] na [[Kranjska|Kranjskem]] leta [[1850]] je bilo vključeno v občino [[Šmarje - Sap|Šmarje]], katere del je ostalo do konca druge svetovne vojne.