Hookov zakon: Razlika med redakcijama

[[Slika:Napetost_deformacija.png|thumb|right|300px|Shematična krivulja odvisnosti (imenske) [[mehanska napetost|napetosti]] od relativne [[deformacija|deformacije]] ([[relativni raztezek|relativnega raztezka]]) za povprečni [[material]] pri [[razsežnost|enorazsežnem]] nateznem stanju]]

'''Hookov zákon''' [húkov ~] podaja [[raztezek]] ali [[skrček]] [[elastomehanika|prožnega]] [[telo (fizika)|telesa]] pri [[deformacija|deformaciji]] (raztezanju, stiskanju) z dano [[sila|silo]]. Velja:

: <math> \frac{\Delta l}{l} = \frac{1}{E} \frac{F}{SS_{0}} \!\, . </math>

Pri tem je ''l'' dolžina neobremenjenega telesa, Δ''l'' raztezek (podaljšek, razteg) ali skrček v smeri delovanja zunanje sile ''F'', ''S''₀ (začetni) prečni presek telesa, ''E'' pa [[prožnostni modul]].

Če definiramo [[relativni raztezek]] ε kot razmerje med raztezkom (raztegom) Δ''l'' in dolžino neobremenjenega telesa ''l'', (imensko) [[mehanska napetost|mehansko napetost]] σ pa kot razmerje med silo ''F'' in (začetnim) prečnim presekom ''S''₀, lahko zapišemo sorazmernost v obliki:

: <math> \sigma = E \varepsilon \!\, . </math>

: <math> \varepsilonF = \alphasigma S = R S_{0} \sigma!\, . </math>

: <math> m = {\varepsilon \over \varepsilon_{q}} \;!\, , </math>,

njegova [[obratna vrednost]] pa je [[Poissonovo število]] μ:

: <math> \mu = \frac{1} \over {m} \;!\, . </math>.

Hookov zakon je linearna aproksimacija, ki velja, dokler sila ne prekorači meje sorazmernosti, oziroma [[meja elastičnosti|meje elastičnosti]]. Zakon velja na primer za [[jeklo]], praktično pa tudi za [[baker]], [[aluminij]], nekatere [[zlitina|zlitine]] in [[les]]. Pri [[siva litina|sivi litini]] velja [[potenčni zakon]], določen zs natančnimi[[točnost|točnimi]] [[meritev|meritvami]]:

: <math> \varepsilon = \alpha_{0}\sigma^{n} \;!\, , </math>,