Pogovor:Hiragana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 35:
:::Jaz pa se pogosto sprašujem, ali je [[slovenski pravopis|pravopis]] s svojimi 'novitetami' napreden ali konservativen. Že zato, ker se fonetika japonske zlogovne pisave razlikuje od izgovorjave naših črk. In velika večina od dveh milijonov Slovencev ne bo nikdar poznala več kot 100 ali 200 japonskih besed, ki bodo seveda, zaradi svoje frekventnosti, na tak ali drugačen način v občilih poslovenjene. Pri vseh ostalih bomo pa iskali nič drugega kot težave. Namreč, če se nekih reči ne uporablja pogosto, jih je bolje pustiti tako kot so, namesto, da se jih z zakonom preoblikuje in po možnosti zagreni življenje naslednjim generacijam, ki imajo eventuelne boljše rešitve zanje. ctrl-z je v takih primerih trojno delo. --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:58, 29 november 2005 (CET)
uf. verjetno bi bilo se najbolj vljudno, da najprej nekaj malega povem o sebi... že nekaj časa spremljam (mednarodno) wikipedio kot moj primarni vir podatkov na internetu, in ko sem par dni nazaj opazil, da je slovenska različica z mojega področja (uganili ste, japonologija) malo zapostavljena, in je recimo že stran za Tokio precej ohlapno in netočno napisana, sem se odločil prijaviti in si vsake toliko vzeti nekaj časa in dopolniti ali dodati kakšno stran. ker sem pri wikijih cisto frišen, bom tu odgovoril na vprašanje ki je prišlo v moj predalčnik. na strani Tokio, ki sem se je malo lotil je res pretirano Tokio vsakič zapisovati v hepburnu. se bom lotil zdajle in popravil tako, da bo na začetku pisalo nekaj v stilu Tokio (po hepburnu Tōkyō) potem pa naprej po pravopisu. glede ustaljenih krajevnih imen smo si sicer tudi na oddelku za japonologijo enotni, da jih ne gre na silo spreminjati v hepburn, ker se s tem dela več škode kot koristi. na tale pogovor sem kratko različico svojega videnja slovenjenja japonskih osebnih in krajevnih imen zapisal, ker je bila ta debata ze prisotna. preletel sem vasa mnenja, ki so prisla po mojem zapisu in takole na hitro se z vsemi bolj ali manj strinjam (razen sklanjanja yukawe - ce je moski, se ga (po moje) sklanja yukawowa teorija, heh). stvar je v prioritetah, ki si jih zastavimo. če je prioriteta zapis, ki je kolikor toliko blizu japonski izgovorjavi, in ki bi ga ob (nedosegljivi, vem) predpostavki, da se vzame kot splošno znanje pripoznavanje angliziranega zapisa, potem je hepburn bolj uporaben. poleg tega je "hepburnizirana" imena lažje iskati na internetu. če je cilj čimvečja prepoznavnost in čimlažje iskanje člankov, potem je bolj uporabna slovenska transliteracija. problem je v tem, da noben od teh dveh ciljev ni, ne sme in ne more biti absoluten - popolni hepburn je tuj tudi angleščini (tudi v angleških virih koizumijevo ime ponavadi ni napisano poponoma prav, torej jun'ichirō), slovenjenje pa je zelo nedosledno (primer recimo na tej strani: http://www.triera.net/novica.php?id=A124203 - to je novica povzeta po STAju, ki se je drzal pravopisnih pravil in tako popolnoma izničil razliko med zapisoma z "y" (beri j) in "j" (beri dž). primer sta recimo imeni Joko (Yōko) in Jiro (Džirō).
zato predlagam kompromis. predlagam, da se v člankih uporablja ena različica, druga pa eksplicitno omeni. če se bo uporabljal hepburn (za članke, ki obravnavajo manj znane kraje in ljudi, t.j. v slovenščini neustaljene izraze, imam namen uporabljati hepburn) se na dnu strani naredi se disclaimer: "japonska imena v tem članku so zapisana po hepburnu, ta zapis pa ni nujno enak zapisu, ki ga zahteva slovenski pravopis"; z linkom na stran "hepburn", kjer bo članek, ki po podrobno razložil sistem hepburn, izgovorjavo in prednosti in slabosti tega zapisa. se strinjate?
(mimogrede pa še to: kunreishiki, ki je bil tudi omenjen v tej debati, je res transliteracija, najbližja dejanskemu zapisu v japonščini, vendar je precej hermetična - človek mora poznati osnovna pravila japonskega pisnega sistema, da ga zna sploh brati. zato je zunaj polja japonologije praktično neuporaben. tega se zaveda tudi japonska vlada in, kljub tradicionalno gledano večji kredibilnosti kunreishikija, spodbuja rabo hepburna za transliteracijo japonščine.)
toliko za enkrat. lp, --[[Uporabnik:Cornelius|Cornelius]] 11:30, 30 november 2005 (CET)
[[Category:Pogovor]]
| |||