Zunajosončni planet: razlika med redakcijama

odstranjenih 1.358 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
m (r2.7.2) (robot Spreminjanje: kv:Экзопланет)
'''Zúnajosónčni planét''' ('''ízvenosónčni planét''' ali '''eksoplanét''') je [[planet]], ki [[kroženje|kroži]] okrog druge [[zvezda|zvezde]] kot je [[Sonce]], in tako ne pripada našemu [[Osončje|Osončju]].
 
O obstoju zunajosončnih planetov smo že dolgo razmišljali, vendar do [[1990.|90]]-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] niso našli nobenega planeta, ki bi krožil okrog zvezde z [[glavni niz|glavnega niza]]. Odkritje zunajosončnih planetov, čeprav je večina odkritih [[plinski velikan|plinskih velikanov]], je povečalo odprto vprašanje [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljskega]] [[življenje|življenja]]. Od leta 2002 so vsako leto odkrili več kot dvajset zunajosončnih planetov. Trenutno ocenjujejo da ima vsaj 10 % [[Sončev dvojček|Soncu podobnih zvezd]] planete, resnična vrednost pa je lahko še višja. Do 2619. oktobraseptembra [[20102011]] so odkrili 493685 zunajosončnih planetov v več kot 5215729 [[planetni sistem|planetnih sistemih]]. 5793 sistemov ima celo več kot eden planet; gre torej za več-planetarne sisteme. Omeniti velja še dva planetarna sistema, ki izrazito izstopata po številu planetov v sistemu; to sta:
 
'''HD 10180''' (ki ima 6 najmanj planetov)
 
== Zanimive spletne strani v zvezi s planetarnimi sestavi ==
 
[http://www.geocities.com/Area51/6902/w_accr.html Solar System Synthesis Applet]
 
Siteza soncu podobnih planetarnih sistemov. Eden izmed trenutno najboljših ustvarjalcev planetarnih sistemov. Gre za zelo raznovrstne nabore astronomskih objektov, vendar je vse osredotočeno samo na zvezde, ki so še na stopnji pritlikavk oz. na stopnji »glavne veje«. Vsi modeli temeljijo na šestnajstiškem sistemu naključnih števil, kar ponuja nadzorovano odisejado med širnimi prostranstvi eksoplanetarnih sistemov, vendar pa žal ponovni vnos ni mogoč. Prednosti tega programa, ki deluje v javanskem okolju pa je ta, da vemo tudi starost matične zvezde, kar nas privede do določenih zaključkov. Mlade in manj masivne zvezde rdeče pritlikavke imajo številni planetarni sistem z nekaj super-zemljami, ki so ravno dosegle zadostno maso, da se kasneje iz njih razvijejo plinasti orjaki ali vsaj ledeni plinasti pritlikavci, kot sta npr. Uran in Neptun. Masivnejše zvezde spektralnega razreda O in B pa imajo manj planetov, ki so na stopnji plinastih orjakov že takrat, ko je planetarni sistem še zelo mlad. Žal pa niso pravilni podatki o rjavih pritlikavkah, ki so že postale degenerirane. Prav tako niso zaobjeti posebni planeti, citonci - (»JEDRNIKI«), ki so v bistvu preostala jedra plinastih orjakov, ki so izgubili ovojnico iz vodika in helija.
 
[http://eldacur.dyndns.org/StarGen/RunStarGen.html WinStarGen]
100

urejanj