Grad Šoštanj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
JozefD (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Grad Šoštanj''' jetudi Pusti [[grad]] na ([[Štajerskanemščina|Štajerskemnemško]], nad''Schonstein'') mestom [[Šoštanj]], na pomoluleži sredi strmega pobočja nad naseljem.istoimenskim Zgrajenmestom je bil[[Šoštanj]] v [[12.Občina stoletjeŠoštanj|12.občini stoletjuŠoštanj]] in je žev odzahodnem koncadelu [[15.Šaleška stoletjedolina|15.Šaleške stoletjadoline]] vob spodnjem toku reke [[ruševinePaka|ruševinahPake]]. OprijeloNemško seime gagradu, po katerem je prirejeno tudi imeslovensko, v dobesednem prevodu pomeni lep kamen, torej lepi grad. Drugače je z domačim imenom '''Pusti grad''', ki je pač nastalo šele potem, ko je bil grad že razvaljen oziroma opustel.
 
== Zgodovina ==
 
[[Grad]] ali [[utrdba]] je bil najbrž zgrajen v 2. polovici [[12. stoletje|12. stoletja]] na fevdni posesti Šentpavelskega samostana, vendar graditelji niso znani. Šoštanjski vitezi so se v virih pojavili med letoma [[1189]] in [[1268]]. Šentpavelska fevdnika Eberharda in Hermana srečamo v Šoštanju leta [[1236]] kot priči salzburšega nadškofa. Ta rod Šoštanjskih je posest z gradom alodiral ter potem izumrl sredi [[13. stoletje|13. stoletja]]. Sam grad se v listinah izrecno omenja šele leta [[1318]] kot purch Schonstain. Grad in gospostvo sta bila tedaj alod Vovbrških, po mnenju Toneta Ravnikarja od približno [[1286]]. leta dalje, ko so prevzeli posest, ter gornjegrajsko in krško odvetništvo od Kraigov, prvotnih krških odvetnikov na tem področju. Vovbrški so utrdbo imeli v lasti do leta [[1322]], saj je po njihovem izumrtju Šoštanj pripadel svobodnim gospodom [[Žovneški gospodje|Žovneškim]], ki so ga leta [[1329]] zastavili sorodnikom Wallseejevcem. [[Celjski grofje]] so zadržali grad, gospostvo, šoštanjske fevde in trg vse do izumrtja leta [[1456]]. Za Žovneško-[[Celjski grofje|Celjske]] so grad upravljali njihovi kastelani. Leta [[1387]] je Šoštanj v zameno za Krško in Vipavo dobila v preužitek vdova grofa [[Herman I. Celjski|Hermana I.]], Katarina. Kot celjski upravnik gradu se leta [[1436]] omenja Jošt Vaist, nato trški sodnik Hieronim Voitländer.
 
V bojih s [[Habsburžani]] so Celjani sami delno porušili Šoštanj. Kasneje se še omenja Šoštanjski gradiščan, ampak le do začetka 16. stoletja, ko nastopi njegov propad.
 
== Viri ==
 
* Ivan Jakič, ''Vsi slovenski gradovi'', ([[Državna založba Slovenije]], Ljubljana 1999), ISBN 86-341-2325-1,
* Dušan Kos, Vitez in grad, Založba ZRC, Ljubljana, 2005,
Franc Kralj ''Žovnek in Žovneški'', Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, 2000,
* [[Ivan Stopar]], ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji'', Tretja, četrta in peta knjiga, Viharnik, Ljubljana, 1993.
 
== Glej tudi ==
 
* [[Seznamseznam gradov na Slovenskem]]
{{-}}
 
{{Gradovi v Sloveniji}}
 
{{castle-stub}}
{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Grad Šoštanj]]
[[Kategorija:Občina Šoštanj|Grad Šoštanj]]