Roscelin iz Compiegneja: Razlika med redakcijama

Leta 1092 je bil obtožen herezije zaradi nominalističnega izpeljevanja teološke razprave o logičnem smislu [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Pravoverno stališče je bilo, da se logike in teologije ne meša. [[Aristotel]] je bil avtoriteta za logiko in [[Avguštin]] za teologijo. Roscelin krši to načelo in logiko ter teologijo ''spravi'' skupaj z zanj neprijetnimi posledicami. Preseneča dejstvo, da mu po obtožbah niso prepovedali poučevati. Kljub temu, da je bil prvi Abelardov učitelj<ref>Abelarda je poučeval v [[Loches|Lochesu]]u v letih od 1093 do 1099, torej v Abelardovih najstniških letih. Drugi znani Abelardov učitelj je [[Vilijem iz Champeauxa]]. Clanchy 1999, str.10 in 22.</ref>, je bil Roscelinov odnos z Abelardom precej zapleten. Abelard je Roscelina obtožil postavljanja razuma pred vero, kar je razumljivo, saj se je hotel oddaljiti od svojega učitelja. Roscelina v svojih spisih nikjer ne omenja, razen v obtožbah. Edino Roscelinovo pismo, ki se je ohranilo, je zbadljivo pisanje Abelardu, v katerem se norčuje iz njegove kastracije<ref>Clanchy 1999, str. 68</ref>. Četudi Roscelinu sodobniki niso mogli dokazati herezije, so njegovo početje smatrali za bogokletno in nevarno. Najpomembnejši Roscelinov nasprotnik je bil [[Sveti Anzelm|Anzelm iz Canterburya]], ki je leta 1089 papežu [[papež Urban II.|Urbanu II.]] predal pisno obtožbo proti njemu. Nedvomno so nasprotovanja Roscelinu dosegla vsaj to, da se ni ohranilo nobeno njegovo logično-filozofsko delo.

{{Reflistopombe|1}}

* Clanchy, M.T., ''Abelard, človek v srednjem veku'', Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1999 {{COBISS|ID=104362752}}