Astrid Lindgren: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: tt:Астрид Линдгрен |
m pp |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Lindgren 1960.jpg|napis=Astrid Lindgren (ok. 1960)}}
'''Astrid Lindgren''', [[Švedi|švedska]] [[otrok|otroška]] [[pisatelj]]ica, * [[14. november]] [[1907]], [[Vimmerby]], [[Småland]], [[Švedska]], † [[28. januar]] [[2002]], [[Stockholm]], Švedska.
Njene [[knjiga|knjige]] so prevedene v več kot 70 [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] v več kot 100 [[država]]h.
Vrstica 19:
Leta [[1914]] je prvič prestopila prag Vimmerbyske [[osnovna šola|osnovne šole]]. Tam je preživela lepe in tudi manj lepe šolske dni. Svoj zaključni izpit je opravila z dobrimi rezultati, njen najboljši predmet je bil [[švedščina]]. Pri trinajstih letih se je odločila, da nikoli ne bo postala pisateljica. V to je verjela dolgo časa, a kasneje se je obrnilo čisto drugače. Osnovno šolo je končala leta [[1923]], že leto kasneje pa je dobila službo pri Vimmerbyski časopisni hiši.
Pri osemnajstih letih se je preselila v švedsko prestolnico
Ko je pri sedemintridesetih letih padla po ledu in si zvila [[gleženj]], je bila kot prikovana na [[postelja|posteljo]] in ni imela kaj za početi. Takrat je začela zapisovati dogodivščine o Piki Nogavički. Pika je bila sicer v njenih mislih rojena že leta [[1941]], vendar njenih dogodivščin nikoli ni spravila na [[papir]]. Do tega jo je pripravila šele nesreča in hčerka, ko je zbolela za [[pljučnica|pljučnico]]. Sprva je bil rokopis zavrnjen, tako je Pika Nogavička izšla kot drugo književno delo Astrid Lindgren leta [[1945]], pri ugledni založbi [[Raben in Sjörgen]] kjer je tudi
Vrstica 26:
Nekoč je tudi rekla: »Ni lahko biti majhen, ubog in sam. Svet je poln neznanega in poln stvari, ki te strašijo. In vse, na kar se otrok lahko zanese, so odrasli. Oni bi morali poskrbeti, da bi bil svet varen, topel in prijazen za otroka. Toda ali to storijo?«
Astrid Lindgren je svoje knjige namenjala otrokom v tolažbo in zabavo, obenem pa upala, da bodo njene knjige prispevale k bolj zavzetemu odnosu do otrok. Leta [[1955]] je izdala knjigo [[Bratec in kljukec s strehe]], leto kasneje pa knjigo
Leta [[1958]] je bila druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo in prejela je knjižno nagrado [[Hans Christian Andersen|Hansa Christiana Andersena]]. Nekaj let kasneje je izdala svojo knjigo [[Emil iz Lönneberge]]. Leta [[1970]] se je pri založbi Raben in Sjörgen upokojila. Tri leta kasneje je prejela nagrado Lewis Carroll Shelf Award za knjigo Pika Nogavička. Istega leta je izdala tudi knjigo [[Brata levjesrčna]]. Dobila je tudi nagrado International Book Award od [[UNESCO|UNESC]]-a. Leta [[1981]] je izdala knjigo [[Ronja, razbojniška hči]] in za to knjigo dobila nagrado Mildred Bitchelerd Award.
Leta [[1987]] je izjavila: »Da bi pisali knjige za otroke, sploh ni pomembno imeti lastnih otrok, le sami smo morali biti nekoč otroci in moramo se spominjati, kako je takrat bilo.«
Vrstica 34:
Leto kasneje so na njeno pobudo na Švedskem sprejeli zakon o zaščiti živali imenovan Lex Astrid.
Leta 1997 je Astrid praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Takrat je bila na Švedskem tudi izbrana za najpopularnejšo osebo leta. Umrla je visoke starosti, [[28.
Astrid Lindgren je bila v [[20. stoletje|20. stoletju]] ena najpomembnejših avtoric za mlade. Svetovni sloves ji je prinesla že kar njena prva knjiga o Piki Nogavički. Njena dela so prevedena v več kot 60 jezikov. Kljub izredni popularnosti in kvaliteti ni bila dobitnica [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za literaturo. Po njenih knjigah pa je bilo posnetih tudi nekaj nadaljevank in filmov.
| |||