Madžarščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.2) (robot Dodajanje: hif:Hungarian bhasa |
|||
Vrstica 110:
== Madžarska abeceda ==
Ker je fonemov več kot [[črka|črk]], so nad nekaterimi [[samoglasnik]]i dodani »[[ostrivec|ostrivci]]« (pri tem je pomembna njihova dosledna raba, saj beseda z ali brez ostrivca lahko pomeni nekaj popolnoma drugega; ''hát'' tako pomeni »hrbet«, medtem ko ''hat'' pomeni »šest«), nekatere foneme pa se zapiše s kombinacijo več latiničnih črk, ki se v madžarščini obravnavajo kot ena črka (ne le v križankah ipd., tudi v [[abeceda|abecednih]] [[seznam]]ih, [[slovar]]jih ipd. se beseda ''cukor'' (»sladkor«) pojavi pred ''csak'' (»samo«)).▼
{| border="1" cellpadding=2 cellspacing=0 bgcolor="a0e0a0"
! bgcolor=a0e0a0| Velika črka
Vrstica 120 ⟶ 118:
| '''A'''
| '''a'''
| kratki zadnji ''a'', nikoli
| ɑ
|-
| '''Á'''
| '''á'''
| dolgi ''a''
| aː
|-
Vrstica 147 ⟶ 145:
| ''d''
| d
|-
| '''DZ''' ali '''Dz'''
| '''dz'''
| ''dz''
| ʣ
|-
| '''DZS''' ali '''Dzs'''
| '''dzs'''
| ''dž''
| ʤ
|-
| '''E'''
| '''e'''
| kratki široki ''e''
| ɛ
|-
| '''É'''
| '''é'''
| dolgi ozki ''e''
| eː
|-
Vrstica 170 ⟶ 178:
| '''GY''' ali '''Gy'''
| '''gy'''
| podobno kot ''đ'', za stopnjo mehkejši
| ɟ
|-
Vrstica 220 ⟶ 228:
| '''NY''' ali '''Ny'''
| '''ny'''
|
| ɲ
|-
| '''O'''
| '''o'''
| kratki ozki ''o''
| o
|-
| '''Ó'''
| '''ó'''
| dolgi ozki ''o''
| oː
|-
Vrstica 270 ⟶ 278:
| '''TY''' ali '''Ty'''
| '''ty'''
|
|
|-
| '''U'''
Vrstica 285 ⟶ 293:
| '''Ü'''
| '''ü'''
| enako kot ''ü'' v [[nemščina|nemščini]]
| y
|-
Vrstica 309 ⟶ 317:
|}
▲Ker je fonemov več kot [[črka|črk]], so nad nekaterimi [[samoglasnik]]i dodani »[[ostrivec|ostrivci]]« (pri tem je pomembna njihova dosledna raba, saj beseda z ali brez ostrivca lahko pomeni nekaj popolnoma drugega; ''hát'' tako pomeni »hrbet«, medtem ko ''hat'' pomeni »šest«), nekatere foneme pa se zapiše s kombinacijo več latiničnih črk, ki se v madžarščini obravnavajo kot ena črka (ne le v križankah ipd., ampak tudi v [[abeceda|abecednih]] [[seznam]]ih, [[slovar]]jih ipd.
V abecednih seznamih ima vsaka črka svoje poglavje, npr. beseda ''cukor'' (»sladkor«) se pojavi v poglavju ''C'' pred ''csak'' (»samo«), ki je v poglavju ''Cs''. Kadar v besedi trčita skupaj dva enaka fonema, zapisana z dvema ali tremi črkami, nastopijo pravila krajšanja in sicer:
*''cs'' + ''cs'' = ''ccs''
*''dz'' + ''dz'' = ''ddz''
*''dzs'' + ''dzs'' = ''ddzs'', npr. ''b-r-i-dzs-dzs-e-l'' → ''briddzsel'' (»z bridžem«)
*''gy'' + ''gy'' = ''ggy''
*''ly'' + ''ly'' = ''lly''
*''ny'' + ''ny'' = ''nny''
*''sz'' + ''sz'' = ''ssz'', npr. ''a-sz-sz-o-ny'' → ''asszony'' (»ženska«)
*''ty'' + ''ty'' = ''tty'', npr. ''h-a-ty-ty-u'' → ''hattyu'' (»labod«)
*''zs'' + ''zs'' = ''zzs''
Pravila veljajo samo v pisavi, izgovarjamo še vedno dvojni soglasnik.
Pravila krajšanja ne veljajo tudi, če se beseda deli na koncu vrstice. Tako se npr. beseda ''asszony'' deli kot ''asz-szony''. To pravilo velja tudi pri razvrščanju po abecedi.
Dolgi vokali (''Á'', ''É'', ''Í'', ''Ó'', ''Ő'', ''Ú'' in ''Ű'') so v abecednih seznamih in slovarjih izjema, saj nimajo svojega poglavja; razvrščeni so, kot da ne bi bili dolgi, in sicer skupaj s kratkimi vokali (''A'', ''E'', ''I'', ''O'', ''Ö'', ''U'' in ''Ü'').
Vsa ta pravila zelo otežujejo abecedno razvrščanje madžarskih besed (natančno moramo poznati zgradbo besede, saj bi lahko npr. v besedi ''asszony'' šlo za čisto slučajni stik glasov ''s'' in ''sz''), kar je povzročilo nemalo težav v razvijanju računalniške opreme. V ta namen so razvili program ''Hunspell''.
Ena od značilnosti madžarščine je tudi, da se priimki dosledno zapisujejo pred imenom (kar je sicer običaj pri številnih vzhodnih narodih), pri datumih pa se najprej napiše leto, potem mesec in nazadnje dan.
| |||