Operacijski sistem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.128.96 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika PixelBot |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
== Naloge operacijskega sistema ==
Sredi osemdesetih let 20. stoletja sta bili glavni veji Unixa BSD, razvit na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju, ter System V, razvit v AT&T. Obe različici sta izhajali iz istega skupnega prednika (Unix Version 7), sta se pa v letih ločenega razvoja precej razšli.
Skupina večjih evropskih ponudnikov Unixa (Bull, ICL, Nixdorf, Olivetti in Siemens; kasneje se jim je pridružil še Philips) je leta 1984 ustanovila standardizacijsko telo X/Open, katerega cilj je bila specifikacija odprtega računalniškega sistema, zasnovanega na Unixu. Ustanovitev skupine X/Open je navedla AT&T in vodilnega izdelovalca različice BSD, Sun Microsystems, da sta se leta 1987 odločila za sodelovanje. Rezultat je bil Unix System V Release 4 (SVR4).
Odločitev o sodelovanju je naletela na pohvale s strani uporabnikov in računalniškega tiska, drugi večji ponudniki Unixa (med njimi IBM, DEC in Hewlett-Packard) pa so se zbali, da bo naveza Suna in AT&T-ja ogrozila njihove tržne deleže, zato so leta 1988 osnovali Open Software Foundation (OSF), ki je izdala svojo različico Unixa, OSF/1. Ta se je močneje opiral na BSD. AT&T in Sun Microsystems sta, po drugi strani, razširila svojo koalicijo s podjetji Motorola, Fujitsu, Toshiba, Data General in Unisys in osnovala UNIX International (UI). Tehnična vprašanja so ob silovitem tržnem in medijskem tekmovanju obeh »odprtih« različic Unixa – X/Open je skušal ostati nevtralen – kmalu ostala v ozadju. To obdobje imenujejo vojne Unixov.
Leta 1993 je AT&T prodal oddelek Unix System Labs (USL) skupaj s pravico do rabe tržne znamke Unix ter s sistemom povezanimi patenti podjetju Novell, ki je tržno znamko Unix prodala skupini X/Open. Ta se je leta 1996 združila z OSF. Nastala družba The Open Group izdaja Single UNIX Specification, ki je edini veljavni standard tržnih Unixov.
Novell pa ob prodaji tržne znamke ni obenem prodal tudi patentnih pravic – te je leta 1994 prodal programski hiši Santa Cruz Operation (SCO). Slednje ne smemo mešati s podjetjem Caldera, ki se je, potem, ko je odkupila oddelke prvotnega SCO, tudi preimenovala v SCO.
Danes je tako Unix tržna znamka konzorcija The Open Group. Ta je z odlokom zapovedala, da se znamka nanaša na razred operacijskih sistemov in ne na konkretno izvedbo operacijskega sistema: vsi sistemi, ki ustrezajo specifikaciji »Single UNIX Specification« so upravičeni do tržnih znamk UNIX® in UNIX98, ko izdelovalec plača konzorciju ustrezno pristojbino. Mednje sodijo AIX, HP-UX, IRIX, Solaris, Tru64, A/UX in deli z/OS. V širšem kontekstu označuje izraz Unix (pogosto pisan tudi UN*X, *NIX ali celo *N?X) številne večuporabniške sisteme, zavezane standardu POSIX, med katere sodijo GNU/Linux, Mac OS X, FreeBSD, NetBSD, OpenBSD in drugi, ki si ne prizadevajo za pravico do rabe naziva Unix. (6)(6)
* Dodeljevanje [[virov]] ([[CPE]], [[pomnilniški prostor]], [[vhodno/izhodne naprave]]) procesom,
* Časovno razporejanje opravil,
| |||