Wikipedija

Tribuna (časopis): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Popravil začetno besedilo in besedilo o petdesetih ter zadnje poglavje naredil aktualno.
Vrstica 2:
{{slog|mestoma subjektiven ton, zunanje povezave v besedilu}}
 
'''''Tribuna''''' je študentski [[časopis]], ki s krajšimi in daljšimi presledki izhaja že vse od leta [[1951]] in je večino svojega obstoja predstavljal glas uporakritičnosti in kritičnostiupora. Njen izdajatelj in tudi glavni financer je [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani]], prej [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]], ki je v letu [[2009]], po enajstih letih zatišja, časopis tudi ponovno obudila. Skozi desetletja izhajanja je njenaTribuna bila edinadeležna stalnicanenehnih sprememba:sprememb v uredniški politiki, politični pripadnosti, (ne)študentskosti, globini teoretskih refleksij, žanrih, formatu, nakladi, oblikovanju in plačljivosti.
 
==Tribuna v obdobju od 1951 do 1960==
[[Slika:1951 1 001.jpg|thumb|right|250px|Naslovnica 1. izdaje časopisa Tribuna, iz leta [[1951]].]]
Tribuna, list ljubljanskih študentov, je prvič izšla 8. decembra 1951. Nasledila je časopis Študentski list, ki je izhajal od 20. marca 1949. Nastala je skupaj s povojno študentsko organizacijo. Izdal jo je namreč iniciativni odbor Zveze študentov Jugoslavije ljubljanske univerze, visokih šol in akademij. V prvi številki je ta kolektiv sklical ustanovno skupščino izvoljenih predstavnikov, objavljen pa je bil tudi statut Zveze študentov Jugoslavije, krovne organizacije, ustanovljene istega leta v Beogradu.▼
Začetno obdobje Tribune je bilo najmanj konfliktno od vseh. Po vojni je nastopil čas, v katerem je bilo, vsaj za študente, najbolj pomembno »opravljeno število udarniških ur (javna dela, op. p.) in ideološko politično usposabljanje« (Mihevc v Nikolič [[2009]]). Tribuna je v prvi polovici petdesetih let »zvesto sledila pravi liniji«. Nato se je politično ozračje nekoliko otoplilo in v drugi polovici rojstnega desetletja so bili objavljeni prvi bolj kritični članki. Kljub temu je linija ostala precej jasna vsaj do začetka šestdesetih let, ko so objave začele kazati miselnost, primerno predvečeru leta 1968 in uverturi v seksualno revolucijo. Na koncu tega stopnjevanja je prišlo do opaznejšega preloma. Leta 1965 je zakrmilil nov uredniški odbor, ki je vnesel več teoretskih vsebin in dvignil nivo pisanja.▼
 
▲Začetno obdobje Tribune je bilo najmanj konfliktno od vseh. Po vojni je nastopil čas, v katerem je bilo, vsaj za študente, najbolj pomembno »opravljeno število udarniških ur (javna dela, op. p.) in ideološko politično usposabljanje« (Mihevc v Nikolič [[2009]]). Tribuna je v prvi polovici petdesetih let »zvesto sledila pravi liniji«. Nato se je politično ozračje nekoliko otoplilo in v drugi polovici rojstnega desetletja so bili objavljeni prvi bolj kritični članki. Kljub temu je vsebinska linija ostala precej jasna vsaj do začetka šestdesetih let, ko so objave začele kazati miselnost, primerno predvečeru leta 1968 in uverturi v seksualno revolucijo. Na koncu tega stopnjevanja je prišlo do opaznejšega preloma. Leta 1965 je zakrmililTribuno prevzel nov uredniški odbor, ki je vnesel več teoretskih vsebin in dvignil nivo pisanja.
===Uredništva, družba in politika v petdesetih===▼
▲Tribuna, list ljubljanskih študentov, je prvič izšla 8. decembra 1951. Nasledila je časopis Študentski list, ki je izhajal od 20. marca 1949. Nastala je skupaj s povojno študentsko organizacijo. Izdal jo je namreč iniciativni odbor Zveze študentov Jugoslavije ljubljanske univerze, visokih šol in akademij. V prvi številki je ta kolektiv sklical ustanovno skupščino izvoljenih predstavnikov, objavljen pa je bil tudi statut Zveze študentov Jugoslavije, krovne organizacije, ustanovljene istega leta v Beogradu.
 
▲===Uredništva, družba in politikaTribune v petdesetih===
Nasledila je časopis Študentski list, ki je izhajal od 20. marca 1949. Iz ekipe Študentskega lista je prišel prvi urednik Tribune. To je bil Miloš Mikeln, takrat študent primerjalne književnosti in režije, danes pa upokojeni novinar in pisatelj. Glavni uredniki so se večinoma menjavali letno. Leta 1952 je na mesto stopil Boris Mikoš, ki je v šestdesetih postal generalni direktor RTV, nato pa Primož Kozak, Bogdan Pleša, Janko Popovič (ki je ostal več let) ... Prve Tribune so sicer skope s podatki o uredništvu in piscih. Urednikov sprva sploh ne navajajo, pisci pa so precejkrat podpisani le s kraticami, prvimi imeni ali pa sploh ne.
 
Časopis je začel izhajati v Jugoslaviji, ki se je ravno dobro pobrala po vojni, v času, ko se je zdelo, da je našla lastno linijo, neodvisno od Sovjetske zveze. Po sporu z Informbirojem (1948) je država namreč padla v nekajletno gospodarsko krizo, iz katere se je izvila leta 1952. Takrat se je začelo 10-letno obdobje intenzivne gospodarske rasti (3-kratno povečanje produkcije, zaposlenost se podvoji), ki so jo spremljali decentralizacija državnega aparata in uvajanje samoupravljanja ter delavskih svetov v tovarne in druge produkcijske procese. Prišlo je tudi do reorganizacije KPJ, ki naj bi zapustila vodstveno vlogo in se bolj posvetila vzgajanju ljudstva, vendar pa do bistvenih sprememb zunaj meja papirja na koncu ni prišlo (Nešovič 1993). Kljub temu lahko na splošno govorimo o obdobju zadovoljstva, ko je izgledalo, da stvari potekajo tako, kot bi morale. »Optimisti so takrat napovedovali, da bo Jugoslavija kmalu med razvitimi državami« (Nešović 1993). To iluzijo so razbila šestdeseta.
 
===Forma Tribune v petdesetih===
Linija časopisa se je v prvih devetih letih izhajanja spremenila. Časopis je grafično najprej ostajal na istem, pragmatičnem nivoju, toda v zadnjih treh letih so drznejši oblikovalski prijemi prišli do izraza in Tribuna je postala precej bolj razgiban medij. Tudi glede števila strani je veljala razgibanost. Prva številka je izšla na šestih straneh, potem pa so izdaje neurejeno variirale med 6, 8, 16 in 24 stranmi. V vsebini lahko opazimo večjo konsistentnost, predvsem kar se tiče pomembnosti, ki je dana določenim tematikam. Najmočnejša področja so bila mednarodno delovanje študentov, kultura ter ekonomski in družbeni položaj študentov na univerzah.
 
===Vsebina Tribune v petdesetih===
Tribuna spada v skupino medijev iz bivše Jugoslavije, ki se jih drži sloves kritičnih, izzivalnih in protisistemskih občil (Tribuna, Mladina, Radio Študent), nekakšnih idealov novinarstva, na katere danes gledamo z nostalgijo. Treba je priznati, da vsajVsaj za prvo desetletje to ne velja. Tribuna je takrat sicer odpirala vprašanja, ki so bila pomembna za družbo in študente, vendar pa se še ni dotikala tem, zaradi katerih je bila kasneje, tako kot Mladina, zaplenjena (JLA, jugoslovansko nacionalno vprašanje, Komunistična partija). Če je že dregnila, je dregnila nežno, primer: »Vodeče socialistične sile v naši deželi so pogumno in odkrito reševale nacionalno vprašainjevprašanje in mnoge nove probleme s tem v zvezi, ki jih je pirineslo samo življenje in družbeni razvaj, posebno v zadnjih letih.« To je povezano tudi z gospodarskimi razmerami in povojnim vzdušjem v 50-ih. Kljub temu lahko v tem obdobju govorimo o kritičnem časopisu, pomembnem predvsem za študentsko javnost in prek tega za celo družbo.
 
Na področje širše politike je Tribuna torej bolj malo kritično posegala. Kot se je v kasnejšem članku izrazil Simon Bizjak, je sledila pravi liniji. V prvi številki je bil na naslovnici objavljen izsek iz govora Josipa Broza Tita, večkrat se je razpravljalo o pravih socialističnih vrednotah, o odnosu komunizma in univerze, o »velikih nalogah in dolžnostih komunistov na univerzi (1958)«. Politično je bilo večkrat teoretsko, objavljene so bile razprave o aktualnosti Leninovih del in o socializmu kot o svetovnem procesu. Za dimenzijo političnosti imamo lahko tudi pogoste reportaže z udarniških akcij in delovnih brigad. Sicer si je uredništvo prizadevalo za politično aktivacijo študentov, kar so označili za »boj proti apolitičnosti in za pravilno pojmovanje socialistične demokracije ter prizadevanje za poživitev političnega propagandnega dela na univerzi«. S tega področja je zanimiv članek, ki je bil narejen na podlagi ankete, izvedene med študenti. Vprašanja so se glasila:
Vrstica 208 ⟶ 206:
 
==Tribuna v obdobju od 2009 do danes==
''Urejujejo [[Anej Korsika]], [[Robert Bobnič]], [[Aleš Guid]], [[Tanja Peček]], [[Jurij Smrke]], [[Aljaž Vindiš]], [[Nejc Prah]], [[Aljaž Košir]], [[Miha Erjavec]], [[Klemen Ilovar]], [[Alen Kirn]].''
 
Kot mesečnik poskušajo uredniki uravnotežiti odzivanje na aktualno dogajanje in poglobljene teoretske analize trenutne družbene situacije. Obuja glas kritičnih študentov tako prek pisne in likovne analize dogajanja v družbi kot tudi prek sprožanja uporniških akcij. Ukvarja se z eksistencialnimi in eksistenčnimi vprašanji študentov, kvaliteto študija, aktualnopolitičnim dogajanjem, teoretskimi analizami, refleksijo družbe in lastnega položaja v njej. Postati hočejo dejaven družbeni akter, kar je najbolj vidno v tem, da dajejo precej prostora tistim, ki so aktivni v družbenih gibanjih in nevladnih organizacijah ter v pozivu za pisanje manifesta Škartgeneracije. Še ena izmed izrazito aktivistično usmerjenih rubrik je Tribunal, ki poskuša v vsaki številki najti glavnega krivca za trenutno stanje. Primer Tribunala, ki je doživel največji odziv, je obtožba Sazasa, ki so mu dodali izdelavo anti Sazas značk, v sodelovanju s študenti iz Kluba vrhniških študentov. Uredniška politika je v tem obdobju relativno jasna, gre za izrazito levo in socialno usmerjen časopis, ki je hkrati eden izmed glavnih kritikov dogajanja na politični levici.▼
 
▲Kot mesečnik poskušajo uredniki uravnotežiti odzivanje na aktualno dogajanje in poglobljene teoretske analize trenutne družbene situacije. Obuja glas kritičnih študentov tako prek pisne in likovne analize dogajanja v družbi kot tudi prek sprožanja uporniških akcij. Ukvarja se z eksistencialnimi in eksistenčnimi vprašanji študentov, kvaliteto študija, aktualnopolitičnim dogajanjem, teoretskimi analizami, refleksijo družbe in lastnega položaja v njej. PostatiUredništvo hočejo dejaven družbeni akter, kar je najbolj vidno v tem, da dajejonamenja precej prostora tistim, ki so aktivni v alternativnih družbenih gibanjih, ins nevladnihčimer organizacijahjim terpomaga vrazbiti pozivumedijsko zatišino pisanjeokoli manifestanjihove Škartgeneracijedejavnosti. Še enaEna izmed izrazito aktivistično usmerjenih rubrik je Tribunal, ki poskuša v vsaki številki najti glavnega krivca za trenutnodoločen stanjeaktualni problem. Primer Tribunala, ki je doživel največji odziv, je obtožba Sazasa, ki so mu dodali izdelavo anti Sazas značk, v sodelovanju s študenti iz Kluba vrhniških študentov. Uredniška politika je v tem obdobju torej relativno jasna, gre za izrazito levo in socialno usmerjen časopis, ki je hkrati eden izmed glavnih kritikov dogajanja na politični levici.
Prerojena Tribuna izhaja brezplačno, pod licenco [[Creative Commons|Creative Commons BY-NC-ND 2.5]]. Tiska se na formatu 300mm × 420mm, v nakladi 7.500 izvodov. Tiskana različica je dostopna na področju Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter v študentskih klubih in precej lokalih po vsej Sloveniji. Na voljo je elektronska različica vsake številke, ki je dostopna na spletni strani Tribune in v [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalni knjižnici Slovenije]]. Vsako številko spremlja plakat v nakladi 100 izvodov B2-formata. Prelom je stavljen v črkovni družini Tribunal. Za potrebe Tribune jo snuje Aljaž Vindiš.▼
 
▲Prerojena Tribuna izhaja brezplačno, pod licenco [[Creative Commons|Creative Commons BY-NC-ND 2.5]]. Tiska se na formatu 300mm × 420mm, v nakladi 7.500 izvodov. Tiskana različica je dostopna na področju Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter v študentskih klubih in precej lokalih po vsej Sloveniji. Na voljo je elektronska različica vsake številke, ki je dostopna na spletni strani Tribune in v [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalni knjižnici Slovenije]]. Vsako številko spremlja plakat v nakladi 100 izvodov B2-formata. Prelom je stavljen v črkovni družini Tribunal. Za potrebe Tribune jo snuje Aljaž Vindiš.
Tematike, ki so jih do sedaj poglobljeno pokrili, so: malo delo, avtorske pravice, avtonomni prostori, mladi, fašizmi, množični mediji, mednarodne tematike, tabuji, Škartgeneracija, Das Kapital, zgodovinski spomin in prezrti spoli.
 
==Viri==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Tribuna_(časopis)«