Herman II. Celjski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
IP 213 (pogovor | prispevki)
pp
Vrstica 52:
 
== Bitka pri Nikopolju ==
[[Slika:Battle with Turks at Nikopol.PNG|thumb|levo|267px|Herman II. (jezdec na levi) reši cesarja Sigismunda pred turškimosmanskim ujetništvom]]
V bitki s [[TurkiOsmansko cesarstvo|Osmani]] [[Bitka pri Nikopolju|pri Nikopolju]], leta 1396, v kateri je bila evropska viteška vojska poražena, je Herman uspešno reševal kralja Sigismunda, ki sta mu že grozila smrt ali ujetništvo. Herman je bil že takoj po vrnitvi nagrajen z mestom [[Varaždin]] in gospostvi [[Vinica v Podravini]] in [[Vrbovec v Zagorju]], čez dve leti pa mu je Sigismund podelil v dedni fevd hrvaško grofijo [[Zagorje, Hrvaška|Zagorje]] in Celjski so svoji titulaturi dodali zagorski grofovski naslov.
 
== Vstop v krog kraljeve družine ==
Vrstica 61:
Po diplomatskem sporazumu je bil eden od pogojev za izpustitev Sigismunda (oktobra 1401) zaroka s hčerko Hermana, takrat komaj 9-letno [[Barbara Celjska|Barbaro]]; Nikolaj Gorjanski pa je postal [[palatin]] ogrskega kraljevstva. Kralj Sigismund je ta pogoj sprejel, čeprav je bil že od leta 1396 zaročen s hčerko brižškega vojvode Henricha Margareto in je bila njegova nevesta že na poti na Ogrsko.
 
Svadba z Barbaro je bila šele čez štiri leta, sredi novembra leta [[1405]]. Barbara je tedaj imela 13, Sigismund pa 37 let. Leta [[1405]] je Herman prejel v zastavo [[Čakovec]] z [[MedmurjeMedžimurje]]m ter [[1406]] upravo nad [[škofija Zagreb|zagrebško škofijo]] z [[Zagreb|zagrebškim]] Gradcem. Postal je tudi dedni hrvaški [[ban]]. Leta 1406, je Herman s poroko hčerke Barbare s Sigismundom Luksemburškim postal svak [[seznam ogrskih kraljev|ogrskega kralja]], ki je [[1410]] postal nemški, [[1420]] [[seznam čeških kraljev|češki kralj]], [[1433]] pa rimsko-nemški cesar.
 
== Med evropsko plemiško elito ==
[[Slika:HermanII.jpg|thumb|right|150px|Herman II. Celjski v viteški opremi]]
Kmalu po pridobitvi Zagorja je Herman ustanovil [[pavlinci|pavlinski]] samostan v [[Lepoglava, Hrvaška|Lepoglavi]], [[1407]] pa je ob spodnji Krki ustanovil [[Kartuzijanski samostan Pleterje]]. Na izjemno dobre odnose Hermana s [[kartuzijani]] kažejo zapisi in imenovanje Hermana na generalnem kapitlju za zaščitnika (''protector'') leta [[1409]]. Po letu 1420 je v [[Celje|Celju]] na dvoru Celjskih bival [[oglejski patriarh]], kiko so [[Beneška republika|Benetke]] zasedle [[Furlanija|Furlanijo]] z [[Oglejem]].
 
Ob ustanovitvi [[Zmajev red|Zmajevega reda]] leta [[1408]], so Celjski s Hermanom na čelu na prvem vrhuncu moči: v ustanovni listini sta med štiriindvajsetimi člani Herman in sin Friderik našteta med prvimi.
Vrstica 73:
== Prizadevanja za Celjsko kneževino ==
 
Na Hermanovo prošnjo mu je Sigismund podelil [[krvno sodstvo]] v njegovi grofiji. Za razvoj Celjske grofije v [[dežela|deželo]] je bila zelo pomembna pridobitev dediščine po [[1418]] izumrlih [[Ortenburžani|Ortenburških grofih]], ki jo je Herman prejel 1420 v [[Breslau]]u. Naslednji korak proti kneževini je bil [[18. december]] [[1423]], ko je [[Ernest Železni]] izročil Hermanu listino iz [[1308]], po kateri so imeli Celjski od Habsburžanov v [[fevd]]u svojo prej [[alod]]ialno posest. S tem se je odpovedal fevdnemu gospostvu nad Celjskimi. V zameno je moral Herman izročiti kar 14 posestev. Listina iz 1430 (verjetno le v obliki koncepta), kaže da je hotel Sigismund Celjske poknežiti, a so to verjetno preprečili Habsburžani. Celjski so v zameno za neuspeli povzdig prejeli rudniški [[regal]].
 
== Konec življenjske poti tik pred pokneženjem ==