|
Polska rządzi wy tępe skurwysyny!!
{{Infopolje Država
|native_name = ''Rzeczpospolita Polska''
|conventional_long_name = Republika Poljska
|common_name = Poljska
|common_name2 = Poljske
|flag_border = Flag of Poland (bordered).svg
|image_flag = Flag of Poland.svg
|image_coat = Coat of arms of Poland-official.png
|image_map = Europe location POL.png
|national_motto = nima uradnega gesla
|national_anthem = {{jezik|pl|[[Mazurek Dąbrowskiego]]}}<br />([[prevod]]: »[[Jan Henrik Dombrowski|Mazurka Dombrowskega]]«)
|official_languages = [[poljščina]]<ref>V dvajsetih [[gmina|lokalnih oblasteh]] se uporabljajo tudi [[beloruščina]], [[kašubščina]] [[litovščina]] in [[nemščina]] kot pomožni jeziki uradovanja občin, vendar niso [[uradni jezik]]i.</ref>
|capital = [[Varšava]]
|latd=52|latm=13|latNS=N|longd=21|longm=02|longEW=E
|largest_city = [[Varšava]]
|government_type = [[republika]]
|leader_title1 = [[predsednik Poljske|predsednik]]
|leader_title2 = [[ministrski predsednik Poljske|Ministrski predsednik]]
|leader_name1 = [[Bronisław Komorowski]]
|leader_name2 = [[Donald Tusk]]
|accessionEUdate = [[1. maj]] [[2004]]
|area_rank = 68.
|area_magnitude = 1 E11
|area = 312.685<sup>3</sup>
|percent_water = 2,65%
|population_estimate = 38.128.000 <!--GUS, 31.07.2006-->
|population_estimate_year = 2006
|population_estimate_rank = 32.
|population_census = 38.230.080
|population_census_year = 2002
|population_density = 121,9
|population_density_rank = 83.
|GDP_PPP_year = 2006
|GDP_PPP = 546,543 milijarde USD<!--IMF 2006-->
|GDP_PPP_rank = 23.
|GDP_PPP_per_capita = 14.400 USD<!--IMF 2006-->
|GDP_PPP_per_capita_rank = 48.
|HDI_year = 2003
|HDI = 0,858
|HDI_rank = 36.
|HDI_category = <font color="#009900">visok</font>
|sovereignty_type = [[ustanovitev]]
|established_event1 = [[združitev]]
|established_event2 = [[Krst Poljske|datum pokristjanjenja]]<ref>Sprejem [[krščanstvo|krščanstva]] imajo številni Poljaki, ne glede na svojo versko opredelitev, za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Poljske.</ref><!-- vir za zgornje: http://books.google.com/books?id=39SoSG4NGAoC&pg=PA77&lpg=PA77&dq=poland's+millennium&sig=uQ-qK9oxqMuHmVvZJj8lszrm1ps -->
|established_event3 = [[Delitve Poljske|ponovna razglasitev]]
|established_date1 = [[10. stoletje]]
|established_date2 = [[966]]
|established_date3 = [[11. november]] [[1918]]
|currency = [[Zlot]]
|currency_code = PLN
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.pl]] (kot članica Evropske unije tudi [[.eu]])
|calling_code = 48
|footnotes = <sup>1</sup>V dvajsetih [[gmina|lokalnih oblasteh]] se uporabljajo tudi [[beloruščina]], [[kašubščina]], [[litovščina]] in [[nemščina]] kot pomožni jeziki uradovanja občin, vendar niso [[uradni jezik]]i.
<br /><sup>2</sup>Sprejem [[krščanstvo|krščanstva]] imajo številni Poljaki, ne glede na svojo versko opredelitev, za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Poljske, saj je nova religija omogočila združitev območnih plemen.
<br /><sup>3</sup> Administrativno območje Poljske (območje administrativne razdelitve) - površina kopnega (311 904 km²) in del ozemeljskega morja; območje ozemlja Poljske (po poljski zakonodaji) - 322 577 km² |
<references />
}}
'''Republika Poljska''' (krajše '''Poljska''') je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] [[Evropa|Evropi]], leži med [[Nemčija|Nemčijo]] na zahodu, [[Češka|Češko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na jugu, [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]] na vzhodu, ter [[Baltsko morje|Baltskim morjem]], [[Litva|Litvo]] in [[Rusija|Rusijo]] (v obliki [[Kaliningrad|kaliningrajske]] eksklave) na severu. Njen položaj in dostopnost ozemlja sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo [[vojna|vojn]], in skozi [[stoletje|stoletja]] so se njene meje znatno spreminjale. Med letoma [[1945]] in [[1989]] je Poljska pripadala komunističnemu vzhodnemu bloku.
Državno ime Poljska (''Polska'') je bilo prvič uporabljeno v [[11. stoletje|11. stoletju]], izhaja pa iz imena plemena ''Polanie'', ki se je na območju med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] naselilo po propadu [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] v [[5. stoletje|5. stoletju]].
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Poljske}}
[[Slika:Polska1020-c.png|300px|thumb|left|Poljska v 10. stoletju]]
[[Slika:Republika obeh narodov.png|300px|thumb|left|Poljsko-litovsko združenje na višku moči]]
[[Slika:RzeczpospolitaII.png|thumb|300px|left|1922]]
Zgodovina poljske države sega v [[10. stoletje]], ko so se na ozemlju današnje Poljske začele združevati etnične skupine pod upravo dinastije [[Piasti|Piastov]]. V [[12. stoletje|12. stoletju]] je prej enotna država razpadla na več manjših teritorijev, ki so bili leta [[1241]] razdejani v napadu [[Tatari|tatarsko]]-[[Mongoli|mongolske]] [[Zlata horda|Zlate horde]]. Pod dinastijo [[Jageloni|Jagelonov]] je Poljska stopila v zavezništvo s sosednjo [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]], kar je služilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litovskim združenjem v [[16. stoletje|16. stoletju]] ([[Lublinska unija]] in nastanek [[Republika obeh Narodov|Republike obeh Narodov]]). V tej dobi so prebivalci dežele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega političnega sistema, kljub temu da je večino pridobitev izkoriščala t.i. [[Šlahta]] (''Szlachta''), premožen in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi česar sami sebe še danes imenujejo ''narod svobodnih ljudi''.
Nemirna doba [[17. stoletje|17. stoletja]], znana kot ''Potop'', je prinesla [[Švedska|švedsko]] zasedbo. V tem času so se – vse do leta [[1699]] - na Poljskem bíle tudi mnoge bitke z [[Otomanski imperij|Otomanskim imperijem]], Rusijo, [[Kozaki]], [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Prusija|Prusijo]]. Naslednjih 80 let je prineslo zaton centralne uprave ter šibkost nekaterih pomembnih institucij, zaradi česar je država zašla v skorajšnjo anarhijo in vse večjo odvisnost od Rusije. Slednje je bilo zlasti posledica dejstva, da je v parlamentu Republike obeh Narodov sleheren član lahko dal veto na vsako odločitev, množico teh pa je v prav ta namen podkupil ruski car. Tako skozi glasovanje v parlamentu niso prišle reforme, ki bi nadalje razvijale državni sistem.
V [[razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]] je pomembno vlogo za razvoj dežele igralo gibanje za politično prenovo, ki je napisalo prvo evropsko ustavo leta [[1791]] ([[Ustava tretjega maja]] Republike obeh Narodov). Proces reformiranja se je zaključil z razpadom Poljsko-litovske unije ter razdelitvijo poljskega ozemlja med Rusijo, Prusijo in [[Avstrijo]] v letih [[1772]], [[1793]] in [[1795]]. To obdobje je zaznamovalo več vstaj Poljakov proti okupatorjem.
Država je bila novo oblikovana v času [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]], in sicer kot [[Varšavska vojvodina]]. Slednja se je po padcu Napoleonove vladavine preobrazila v [[Kongresno kraljestvo]], ki je temeljilo na liberalni ustavi. S časom so ruski carji oklestili poljsko samostojnost in Rusija si je kasneje priključila kraljestvo.
[[Prva svetovna vojna]] je Poljski prinesla novo priložnost za samostojnost, saj so bile okupatorske države po vojni politično in tehnično oslabljene. Zmagovalci vojne so se strinjali o razdelitvi, ki jo je v eni izmed [[Štirinajst točk|Štirinajstih točk]] predlagal ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]]. Po predaji Nemčije [[1918]] je nastala nova država, ''[[Druga poljska republika]]''. Novo nevarnost suverenosti pa je pomenila [[Sovjetska zveza]], s katero se je Poljska zapletla v [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] leta [[1919]] in po sporazumu ohranila samostojnost.
Druga poljska republika je trajala do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko sta si jo 28. septembra [[1939]] sporazumno razdelili Nemčija in Sovjetska zveza. Poljska je v obdobju svetovne vojne doživela hude izgube na vseh področjih: izmed evropskih narodov je v vojni po deležih prebivalstva padlo največ Poljakov, in sicer več kot 6 milijonov, od tega polovica [[Judje]]. Po vojni se je poljska država geografsko premestila proti zahodu, in sicer do reke Odre (zahodna meja) ter [[Curzonova črta|Curzonove črte]] (vzhodna meja). Po tem premiku je Poljska izgubila 76.000 km2 (20 %) svojega predvojnega ozemlja, ti premiki meja pa so pomenili obsežne migracije [[Poljaki|Poljakov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Ukrajinci|Ukrajincev]] ter Judov. Poljska je bila zatem prvič v zgodovini etnično združena država.
Povojno obdobje je na Poljsko prineslo komunistično upravo, podobno vsem ostalim upravam vzhodnega bloka; [[1948]]. leta je oblikovanje sistema po [[Stalinizem|stalinističnem]] režimu pomenilo novo totalitarno vladavino. ''Ljudska republika Poljska'', kot je bilo ime novi državi, je bila razglašena leta [[1952]]. Štiri leta kasneje je politika države postala nekoliko bolj liberalna, zaradi česar je bilo med drugim pomiloščenih mnogo zapornikov. Istega leta pa je prišlo tudi do krvavo zadušene delavske vstaje v [[Poznań]]u, ki danes velja za prvo pomembno znamenje notranjega odpora proti vzhodnemu komunističnemu sistemu in začetek dolgoletnega rušenja slednjega. Delavski nemiri leta [[1980]] so vodili k ustanovitvi poljskega sindikata ''[[Solidarnost]]'', ki je s časom postal močna politična sila. Okrnil je prevlado [[Komunistična partija|Komunistične partije]] in leta [[1989]] slavil zmago na parlamentarnih volitvah. Leto kasneje je kandidat Solidarnosti [[Lech Wałęsa]] postal predsednik države.
Trda državna politika ekonomije po demokratizaciji v začetku devetdesetih je omogočila Poljski utrditev domačega gospodarstva. Kljub posameznemu dodatnemu nazadovanju socialnih in ekonomskih standardov se je v tem obdobju izboljšal demokratični vidik sistema, v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami pa je Poljska najhitreje dvignila svoj [[bruto-družbeni proizvod]] (BDP) na raven pred letom 1989.
Leta [[1999]] se je Poljska vključila v zvezo [[NATO]], junija [[2003]] pa so Poljaki izglasovali tudi priključitev [[Evropska unija|Evropski uniji]]; slednja se je zgodila [[1. maj]]a [[2004]].
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Poljske}}
=== Pokrajina ===
[[Slika:Tatry Panorama01xxx.jpg|thumb|300px|Tatre so najbolj slikovito gorovje Poljske]]
Poljska skoraj v celoti leži na delu severnoevropskega [[Nemško-poljsko nižavje|Nemško-poljskega nižavja]], povprečna višina države je 173 metrov. Južna meja poteka po gorovjih [[Sudeti]] in [[Karpati]] (tudi gorovje [[Tatra]], kjer je najti najvišji vrh države, [[Rysy]] z 2.499 metri).
Država je največkrat razdeljena na pet naravnih [[topografija|topografskih]] območij. Največje izmed teh je osrednje nižavje, ki se širi iz zahoda proti vzhodu. To je ravninsko področje, ki ga je nekoč prekrival [[celinski ledenik]], danes pa so nekoč [[jezero|jezerske]] kotanje že zasute s [[sedimenti]]. Osrednje nižavje seka več [[reka|rek]], med katerimi sta najpomembnejši [[Odra]], ki teče čez [[Šlezija|Šlezijsko nižavje]], in [[Visla]], ki teče čez nižavje vzhodnega dela osrednje Poljske. Južno od tega nižavja je Malopoljsko višavje, ki je začetek višjih gora nekoliko južneje. Znano je po svojih zalogah [[fosilna goriva|fosilnih goriv]], zlasti [[premog]]a, ki so omogočile razvoj obsežne industrije v [[Šlezija|Šleziji]]. Po južni meji države se razprostira visokogorje, ki ga sestavljajo [[Sudeti]] na zahodu in [[Karpati]] na vzhodu. Slednji predstavljajo najbolj slikovito gorovje v državi. Severni del države prekriva veliko jezerno območje, ki so ga oblikovali [[pleistocen]]ski ledeniki, tu pa leži tudi znana [[Mazurija]]. Še bolj severno se dežela stika z [[Baltsko morje|Baltskim morjem]], tu pa je področje obalnih ravnic, napravljenih iz morskih sedimentov. Dva večja zaliva, ki jih je najti tu, sta [[Pomorjanski zaliv|Pomorjanski]] in [[Gdanski zaliv|Gdanski]]. V bližini [[Gdansk]]a reka Visla ustvarja obsežno [[rečna delta|rečno delto]].
Poljsko prečka nekaj večjih evropskih rek: [[Visla]] (''Wisła''), [[Odra]], [[Varta]] (''Warta'') in [[Bug]]. Pomembna lastnost je tudi nekaj več kot 9.300 jezer, ki so posledica ledeniške dejavnosti in se v večji meri nahajajo na severu države, še zlasti v Mazurskem vojvodstvu, ki slovi po svojih jezerih. Velik del površja dežele je pokrit z gozdovi.
=== Podnebje ===
Poljsko [[podnebje]] je vsota različnih zračnih mas. Tako vlažni morski zrak prihaja iznad [[Atlantik]]a preko Zahodne Evrope, arktični zrak iznad severnih predelov Atlantskega oceana, subtropski zrak pa iz področij nad južnim Atlantikom. Kljub temu da prevladujejo hladni zračni tokovi severa, redni vdori drugih zračnih mas ustvarjajo zmerno toplo podnebje; ko pride do izostanka teh zračnih mas, se zimske temperature lahko spustijo tudi do -40 °C.
Poljska pomlad se prične aprila, medtem ko se poletni meseci začno z junijem in končajo z avgustom; to je čas toplejšega vremena, zlasti med pihanjem južnih vetrov. Prehod v zimo se začne s prihodom vlage in hladnega zraka v novembru. Preostanek leta zasedajo zimski meseci, obdobje mraza in snežnih padavin. Količina teh je sicer zaradi odmaknjenosti dežele v notranjost celine razmeroma majhna.
Povprečna letna temperatura države se giblje med 6 °C na severovzhodu in 8 °C na jugozahodu; pri vrhovih gora pa se povprečna letna temperatura nahaja tudi pod lediščem. Nekoliko drugačne temperaturne vzorce je najti ob obalah Baltskega morja, kjer so poletja hladnejša in zime toplejše od državnega temperaturnega povprečja.
Letna količina padavin za Poljsko je 600 milimetrov. Tu najbolj odstopajo gorski predeli, ki na določenih področjih prejmejo več od 1.300 mm, pa tudi določena ozemlja ob Visli, katerih padavinski stolpec se spusti pod 500 mm. V zimskem času ima več kot polovica padavin v nižavju in vse padavine v gorovju obliko snega. Količina padavin je v poletnem času dvakrat tolikšna kot v zimskem.
=== Naravna bogastva ===
Poljska razpolaga z velikimi količinami [[premog]]a in zato predstavlja eno vodilnih evropskih izvoznic slednjega. Druga naravna bogastva sestavljajo zaloge [[sulfati|sulfatov]], [[baker|bakra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]], [[železo|železa]], [[cink]]a, [[svinec|svinca]] in [[sol]]i.
Velik pomen ima kmetijstvo. 47 % vse površine države je primerne za obdelovanje, stalni posevki zavzemajo 1 %, stalne pašne površine 13 %, gozdne površine pa 29 %. Namakanih površin je okoli 1.000 km² (podatek 1993).
=== Okoljski problemi in sporazumi ===
Poljska je v času vladavine komunizma prešla močan razvoj težke industrije. Posledice te danes predstavljajo največji okoljski problem, kljub zatonu težke industrije po letu 1989 in kasnejši večji skrbi za ekološko problematiko. Problem ostaja onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom, ki ga ustvarjajo termo-elektrarne, ter posledičen kisli dež, ki povzroča škodo na gozdovih. Onesnaževanje tal povzročajo odplake iz mest in industrijskih središč.
Poljska je podpisnica sporazumov o onesnaževanju zraka, o Antarktiki, o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah, ogroženih vrstah, spreminjanju okolja, nevarnih odpadkih, pomorskem pravu, odlaganju odpadkov v morje, poskusih z jedrskim orožjem, varovanju ozonske plasti in mokriščih. Podpisala, ne pa tudi ratificirala, je še sporazume o onesnaževanju zraka z dušikovimi oksidi, z obstojnimi organskimi snovmi, s sulfati ter Kjotski protokol.
=== Narodni parki ===
[[Slika:Słowinski national park.jpg|thumb|300px|Peščene sipine v Słowinskem narodnem parku]]
Poljska ima 23 narodnih parkov s skupno površino 314.527 ha (3145,27 km²).
Narodni parki:
{|
|valign="top"|
* [[narodni park Babia Gora]]
* [[narodni park Bialowieza]]
* [[narodni park Biebrza]]
* [[narodni park Bieszczady]]
* [[narodni park Bory Tucholskie]]
* [[narodni park Drawa]]
* [[narodni park Gorce]]
* [[narodni park Gory Stolowe]]
* [[narodni park Kampinos]]
* [[narodni park Karkonosze]]
* [[narodni park Magura]]
* [[narodni park Narew]]
|valign="top"|
* [[narodni park Ojcow]]
* [[narodni park Pieniny]]
* [[narodni park Polesie]]
* [[narodni park Roztocze]]
* [[Slowinski narodni park]]
* [[Swietokrzyski narodni park]]
* [[narodni park Tatra]]
* [[narodni park Ujście Warty]]
* [[Wielkopolski narodni park]]
* [[narodni park Wigry]]
* [[narodni park Wolin]]
|
|}
== Uprava in politika ==
{{glavni|Politika Poljske}}
Poljska je demokratična republika z [[ustavo]], ki v trenutni različici obstaja od leta [[1997]].
=== Veje oblasti ===
Vladno strukturo vodi kabinet ministrov na čelu z ministrskim predsednikom. Ministre imenuje predsednik države glede na predloge premiera, navadno pa izhajajo iz vladajoče koalicije v spodnjem zakonodajnem domu. Poglavar države je predsednik, ki ga volilni upravičenci volijo vsakih pet let. Trenutni predsednik države je [[Lech Kaczyński]].
Poljski volivci volijo člane dvodomnega parlamenta (narodni zbor, poljsko ''Zgromadzenie Narodowe''), ki sestoji iz 460 članov spodnjega doma (''Sejm'') in 100 članov senata. Člani spodnjega doma so izbrani po proporcionalnem volilnem sistemu, v dom pa se lahko vključijo le stranke, ki so na volitvah dosegle vsaj 5 % glasov (z izjemo predstavnikov manjšine).
Pravosodna oblastna veja ima manjšo vlogo pri vodenju države. Osrednji instituciji sta [[višje sodišče]] (sodnike določi predsednik republike na predlog Narodnega zbora za pravosodje, za nedoločen čas) in [[ustavno sodišče]] (sodnike določi sejm za obdobje devetih let). [[Ombudsman]]a oziroma komisarja za človekove pravice (''Rzecznik Praw Obywatelskich'') imenuje sejm za obdobje petih let. Ta ima dolžnost varovanja človekovih pravic in nadzora nad izvajanjem z njimi povezanih zakonov, prav tako pa bdi nad izvajanjem socialnih pravic.
=== Upravna razdelitev ===
[[Slika:EC map of poland2.png|300px|thumb|Vojvodstva Republike Poljske]]
Poljska je razdeljena na vojvodstva (''województwo'') kot administrativne enote. Vojvodstvo je na Poljskem razdelitvena enota vse od [[14. stoletje|14. stoletja]]. Po Aktu o reorganizaciji lokalne uprave iz leta [[1998]] je bilo ustanovljenih 16 vojvodstev kot nadomestilo za poprejšnjih 49, ki so obstajala od 1. julija [[1975]].
Današnje administrativne enote so bile oblikovane zlasti na podlagi zgodovinskih pomenov in vlog pokrajin, medtem ko je razdelitev med letoma 1975 in 1998 temeljila predvsem na položaju mestnih središč. Trenutna vojvodstva se po površini raztezajo od 10.000 km² (Opoljsko vojvodstvo) do več kot 35.000 km² (Mazovijsko vojvodstvo), po številu prebivalcev pa od milijona (Lubuško vojvodstvo) do preko petih milijonov (Mazovijsko vojvodstvo).
Vojvodstva - Glavno mesta:
* [[Kujavsko-Pomorjansko vojvodstvo]] (''Kujawsko-Pomorskie'') - [[Bidgošč]] (Bydgoszcz), [[Torunj]] (Toruń)
* [[Lodzsko vojvodstvo]] (''Łódzkie'') - [[Lodž]] (Łódź)
* [[Lublinsko vojvodstvo]] (''Lubelskie'') - [[Lublin]]
* [[Lubuško vojvodstvo]] (''Lubuskie'') - [[Gorzów Wielkopolski]], [[Zielona Góra]]
* [[Malopoljsko vojvodstvo]] (''Małopolskie'') - [[Krakov]] (Kraków)
* [[Mazovijsko vojvodstvo]] (''Mazowieckie'') - [[Varšava]] (Warszawa)
* [[Opoljsko vojvodstvo]] (''Opolskie'') - [[Opole]]
* [[Podkarpatsko vojvodstvo]] (''Podkarpackie'') - [[Rzeszów]]
* [[Podlaško vojvodstvo]] (''Podlaskie'') - [[Białystok]]
* [[Pomorjansko vojvodstvo]] (''Pomorskie'') - [[Gdansk]]
* [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] (''Dolnośląskie'') - [[Wrocław|Vroclav]] (Wrocław)
* [[Svetokriško vojvodstvo]] (''Świętokrzyskie'') - [[Kielce]]
* [[Šlezijsko vojvodstvo]] (''Śląskie'') - [[Katovice]] (Katowice)
* [[Varminsko-Mazursko vojvodstvo]] (''Warmińsko-Mazurskie'') - [[Olsztyn]]
* [[Velikopoljsko vojvodstvo]] (''Wielkopolskie'') - [[Poznan]] (Poznań)
* [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] (''Zachodniopomorskie'') - [[Szczecin|Ščečin]] (Szczecin)
=== Mednarodne povezave ===
Poljska je postala polnopravna članica zveze [[NATO]] marca [[1999]], [[Evropska unija|Evropske unije]] pa maja [[2004]]. Svojo zavzetost za vstop v NATO je država izkazovala z odločnim sodelovanjem v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]], zaradi česar je bila v zvezo povabljena ob njenem prvem širitvenem krogu na vrhu zveze julija [[1997]] v [[Madrid]]u. Ravno tako si je Poljska po razpadu [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] prizadevala za hitro ponovno integracijo v [[Zahod]]no ekonomijo, zato se je hitro, leta [[1994]], pridružila [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Leta [[1996]] je prejela polnopravno članstvo v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. Vkup z ostalimi članicami [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]] je država [[1. maj]]a [[2004]] vstopila tudi v Evropsko unijo.
Politične spremembe, ki so končale [[hladna vojna|hladno vojno]] in spremenile politični zemljevid [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], so prinesle odprte politične odnose med državami propadlega bloka. Poljska je sklenila mednarodne pogodbe z vsemi sedmimi sosedami, posebne sporazume pa še z [[Litva|Litvo]] in [[Ukrajina|Ukrajino]], in sicer z namenom integracije teh dveh držav v evropske sisteme.
Poljska je tudi članica [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] ter aktivna udeleženka [[Operacija Iraška svoboda|invazije na Irak leta 2003]] oziroma [[Koalicija voljnih|Koalicije voljnih]].
=== Poljska mesta ===
{{glavni|Seznam mest na Poljskem}}
Deset največjih poljskih mest:
{| class="wikitable"
!
! mesto
! število meščanov (30.06.2010)<ref>število meščanov po eni najnovejših publikacij GUS - Glavnega Statističnega urada na Poljskem - Ludność. Stan i struktura w przekroju terytorialnym. Stan w dniu 30 VI 2010 r. - Population. Size and structure by territorial division. As of June 30th 2010</ref><!-- vir za zgornje: http://www.stat.gov.pl/gus/5840_655_PLK_HTML.htm -->
! vojvodstvo
! bgcolor="#ffffff" rowspan="40" width="30%"| [[Slika:Lodz manufaktura 01.jpg|thumb|150px|center|[[Lodž]]-Łodz]]
[[Slika:Krakow z Wawelu.jpg|thumb|150px|center|[[Krakov]]]]
[[Slika:Wrocław panorama.jpg|thumb|150px|center|[[Vroclav]]]]
[[Slika:Poznan Poland.jpg|thumb|150px|center|[[Poznan]]]]
[[Slika:Motlawa 2002.jpg|thumb|150px|center|[[Gdansk]]]]
[[Slika:Katowice - Spodek by night.jpg|thumb|150px|center|[[Katovice]]]]
|-
| align="center" | 1 ||align="center" | [[Varšava]] || align="center" | 1 716 855 ||align="center" | [[Mazovijsko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 2 ||align="center" | [[Lodž]] || align="center" | 739 832 ||align="center" | [[Loško vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 3 ||align="center" | [[Krakov]] || align="center" | 755 546 ||align="center" | [[Malopoljsko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 4 ||align="center" | [[Vroclav]] || align="center" | 632 561 ||align="center" | [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 5 ||align="center" | [[Poznan]] || align="center" | 552 735 ||align="center" | [[Velikopoljsko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 6 ||align="center" | [[Gdansk]] || align="center" | 456 874 ||align="center" | [[Pomorjansko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 7 ||align="center" | [[Ščečin]] || align="center" | 405 944 ||align="center" | [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 8 ||align="center"| [[Bidgošč]] || align="center" | 356 936 ||align="center" | [[Kujavsko-Pomorjansko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 9 ||align="center" | [[Lublin]] || align="center" | 348 961 ||align="center" | [[Lublinsko vojvodstvo]]
|-
| align="center" | 10 ||align="center"| [[Katovice]] || align="center" | 307 699 ||align="center" | [[Šlezijsko vojvodstvo]]
|}
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Poljske}}
Poljska je po demokratizaciji sistema izvedla hitro in intenzivno [[liberalizem|liberalizacijo]] gospodarstva, zaradi česar je danes primer agresivnega ekonomskega modela po ameriškem zgledu.
Privatizacija malih in srednjih podjetij v državni lasti in liberalna zakonodaja glede ustanavljanja novih družb sta omogočili hiter razvoj agresivnega privatnega sektorja, katerega podlaga so bile poprej ustanovljene organizacije za varstvo potrošnikov. V teku je tudi privatizacija občutljivih sektorjev, kot je [[rudarstvo]], [[kovinarstvo]], [[železniško omrežje]] in [[energetika]]). Najbolj odmevni potezi sta bili odkup narodnega telefonskega operaterja ([[2000]]; kupec je bil francoski Telekom) in prodaja 30-odstotnega deleža največje poljske banke PKO BP na narodni borzi (2004).
Država ima velik kmetijski sektor, ki bi po nekaterih napovedih lahko predstavljal enega pomembnejših proizvajalcev hrane za Evropsko unijo.
Gospodarske težave povzročajo strukturne reforme v zdravstvu, izobraževalnem sistemu, pokojninskem sistemu in državni upravi, saj prihaja do finančnih pritiskov, ki so večji od pričakovanih.
Rast bruto družbenega proizvoda (BDP) je bila precejšnja med letoma [[1993]] in 2000 ter nekoliko manjša v letih [[2001]] in [[2002]]. Od leta 2002 dalje se je ekonomska rast povečevala do 5,4 % leta 2004, pričakovana rast za leto 2005 pa je okoli 3,7 %.
Državna denarna valuta je zlatnik (''[[złoty]]''). Po vstopu v EU se Poljska pripravlja še na vstop v območje ene denarne valute, [[evro|evra]]. Slednji se po predvidevanjih ima zgoditi med letoma [[2009]] in [[2013]]. Po vstopu v Evropsko unijo mnogo mladih zapušča državo zaradi iskanja boljšega življenjskega standarda, ki ga iščejo predvsem na [[Irska|Irskem]].
== Demografija ==
Poljska je bila skozi zgodovino prebivališče mnogih jezikov, kultur in ver. Po 2. svetovni vojni je sprememba meja, pa tudi migracije, Poljsko spremenila v etnično zelo homogeno državo. 96,74 % prebivalcev se izreka za Poljake, le 1,23 % prebivalcev se pripisuje drugim narodnostim, za preostanek pa narodnost ni znana (podatek 2002).
Uradne narodne manjšine v državi so [[Armenci]], [[Belorusi]], [[Čehi]], [[Judi]], [[Litovci]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Slovaki]] in [[Ukrajinci]], uradne narodnostne manjšine pa so [[Karaimi]], [[Lemki]], [[Romi]] in [[Tatari]].
Uradni jezik države je [[poljščina]], ki sodi na zahodno vejo [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]]. Poleg tega za pomožne uradne jezike so bili priznani jeziki narodnih manjšin na območjih njihove strnjene naselitve ter [[kašubščina]], ki jo govorijo Poljaki v [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskem vojvodstvu]].
Poljska je država z visoko uveljavljeno religijo: velika večina Poljakov je [[katolicizem|rimsko-katoliške]] veroizpovedi, 75 % prebivalstva pa so aktivni katoličani. Preostali verniki pripadajo [[judaizem|judovski]], [[pravoslavje|pravoslavni]] in [[protestantizem|protestantski]] manjšini.
== Promet in telekomunikacije ==
Glede na zahodnoevropske standarde ima Poljska slabo razvito omrežje cest, vodnih in železniških poti. Skupna dolžina poljskih cest znaša 364.657 km, skupna dolžina železnic pa 23.420 km. V državi je registriranih okoli 9.283.000 osebnih avtomobilov ter okoli 1.762.000 tovornih vozil in avtobusov (2000).
Poljska ima 8 večjih letališč, skupno pa 122 letališč. Skupna dolžina prevoznih rek in drugih vodnih poti je 3.812 km. Trgovsko ladjevje države sestoji iz 144 ladij ter dodatnih 100 ladij, ki so registrirane v drugih državah. Glavna pristanišča so [[Gdansk]], [[Gdynia]], [[Kołobrzeg]], [[Szczecin]], [[Świnoujście]], [[Ustka]], [[Varšava]] in [[Wrocław]].
Leta 2000 je bil Telekomov delež v BDP 4,4 % (2,5 % leta 1996). Kljub visokemu porastu uporabe telefonskih linij (282 na tisoč prebivalcev leta 2000, 78 na tisoč prebivalcev leta 1989) je telefonska infrastruktura razmeroma slabo razvita.
== Glej tudi ==
* [[Oborožene sile Republike Poljske]]
== Viri in opombe ==
{{reflist|2}}
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Kategorija v Zbirki|Poland}}
; v poljščini
* [http://www.sejm.gov.pl/ Sejm Rzeczypospolitej Polskiej] - spodnji dom poljskega parlamenta (poljščina)
* [http://www.senat.gov.pl/index.htm Senat RP] - zgornji dom poljskega parlamenta (poljščina)
* [http://www.president.pl/x.node?id=479 Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej] - predsednik Republike Poljske (poljščina)
* [http://www.kprm.gov.pl/english/index.html Kancelaria Prezesa Rady Ministrów] - urad predsednika vlade Republike Poljske (poljščina)
* [http://www.sn.pl/index.html Sąd Najwyższy] - vrhovno sodišče (poljščina)
* [http://www.trybunal.gov.pl/index.htm Trybunał Konstytucyjny] - ustavno sodišče (poljščina)
* [http://www.nbp.pl/Home.aspx?f=srodek.htm Narodowy Bank Polski] (poljščina)
* [http://www.stat.gov.pl/index.htm GUS] - državni statistični urad (poljščina)
;v angleščini
* [http://www.poland.pl/ Poland.pl] (angleščina)
* [http://www.wse.com.pl/ Warsaw Stock Exchange] (angleščina)
* [http://www.sejm.gov.pl/prawo/konst/angielski/kon1.htm The constitution of the Republic of Poland] (angleščina)
* [http://www.hotels-in-poland.info Hotels in Poland] (angleščina)
{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj]]
[[Kategorija:Poljska|*]]
{{Link FA|no}}
{{Link FA|ro}}
{{Link FA|sk}}
[[ab:Полша]]
[[ace:Polandia]]
[[af:Pole]]
[[ak:Poland]]
[[als:Polen]]
[[am:ፖላንድ]]
[[an:Polonia]]
[[ang:Polaland]]
[[ar:بولندا]]
[[arc:ܦܘܠܢܕ]]
[[arz:بولاندا]]
[[ast:Polonia]]
[[az:Polşa]]
[[ba:Польша]]
[[bar:Poin]]
[[bat-smg:Lėnkėjė]]
[[bcl:Polonya]]
[[be:Польшча]]
[[be-x-old:Польшча]]
[[bg:Полша]]
[[bi:Poland]]
[[bn:পোল্যান্ড]]
[[bo:ཕོ་ལན།]]
[[bpy:পোল্যান্ড]]
[[br:Polonia]]
[[bs:Poljska]]
[[ca:Polònia]]
[[ce:Польша]]
[[ceb:Poland]]
[[ckb:پۆڵەندا]]
[[co:Polonia]]
[[crh:Lehistan]]
[[cs:Polsko]]
[[csb:Pòlskô]]
[[cu:Пол҄ьска]]
[[cv:Польша]]
[[cy:Gwlad Pwyl]]
[[da:Polen]]
[[de:Polen]]
[[diq:Polonya]]
[[dsb:Pólska]]
[[dv:ޕޮލެންޑު]]
[[ee:Poland]]
[[el:Πολωνία]]
[[eml:Pulógna]]
[[en:Poland]]
[[eo:Pollando]]
[[es:Polonia]]
[[et:Poola]]
[[eu:Polonia]]
[[ext:Poloña]]
[[fa:لهستان]]
[[fi:Puola]]
[[fiu-vro:Poola]]
[[fo:Pólland]]
[[fr:Pologne]]
[[frp:Pologne]]
[[frr:Poolen]]
[[fur:Polonie]]
[[fy:Poalen]]
[[ga:An Pholainn]]
[[gag:Polşa]]
[[gan:波蘭]]
[[gd:A' Phòlainn]]
[[gl:Polonia - Polska]]
[[gn:Poloña]]
[[gu:પોલેંડ]]
[[gv:Yn Pholynn]]
[[ha:Poland]]
[[hak:Pô-làn]]
[[haw:Pōlani]]
[[he:פולין]]
[[hi:पोलैंड]]
[[hif:Poland]]
[[hr:Poljska]]
[[hsb:Pólska]]
[[ht:Polòy]]
[[hu:Lengyelország]]
[[hy:Լեհաստան]]
[[ia:Polonia]]
[[id:Polandia]]
[[ie:Polonia]]
[[ig:Poland]]
[[ilo:Polandia]]
[[io:Polonia]]
[[is:Pólland]]
[[it:Polonia]]
[[iu:ᐳᓚᓐᑦ/pulant]]
[[ja:ポーランド]]
[[jbo:polskas]]
[[jv:Polandia]]
[[ka:პოლონეთი]]
[[kaa:Polsha]]
[[kab:Pulunya]]
[[kbd:Полшэ]]
[[kg:Pologne]]
[[kk:Польша]]
[[kl:Poleni]]
[[km:ប្រទេសប៉ូឡូញ]]
[[kn:ಪೋಲೆಂಡ್]]
[[ko:폴란드]]
[[koi:Польска]]
[[krc:Польша]]
[[ks:पोलैंड]]
[[ku:Poland]]
[[kv:Польша]]
[[kw:Poloni]]
[[ky:Польша]]
[[la:Polonia]]
[[lad:Polonia]]
[[lb:Polen]]
[[lg:Bupoolo]]
[[li:Pole]]
[[lij:Polonia]]
[[lmo:Pulònia]]
[[ln:Poloni]]
[[lt:Lenkija]]
[[ltg:Puoleja]]
[[lv:Polija]]
[[map-bms:Polandia]]
[[mdf:Полень мастор]]
[[mg:Polonia]]
[[mhr:Польша]]
[[mi:Pōrana]]
[[mk:Полска]]
[[ml:പോളണ്ട്]]
[[mn:Польш]]
[[mr:पोलंड]]
[[mrj:Польша]]
[[ms:Poland]]
[[mt:Polonja]]
[[my:ပိုလန်နိုင်ငံ]]
[[na:Poran]]
[[nah:Polonia]]
[[nap:Pulonnia]]
[[nds:Polen]]
[[nds-nl:Pooln]]
[[ne:पोल्याण्ड]]
[[nl:Polen]]
[[nn:Polen]]
[[no:Polen]]
[[nov:Polonia]]
[[nrm:Polongne]]
[[nv:Póolish Dineʼé Bikéyah]]
[[oc:Polonha]]
[[os:Польшæ]]
[[pam:Poland]]
[[pap:Polonia]]
[[pcd:Polonne]]
[[pdc:Polen]]
[[pih:Poeland]]
[[pl:Polska]]
[[pms:Polònia]]
[[pnb:پولینڈ]]
[[pnt:Πολωνία]]
[[ps:پولنډ]]
[[pt:Polónia]]
[[qu:Pulunya]]
[[rm:Pologna]]
[[rmy:Polska]]
[[rn:Polonia]]
[[ro:Polonia]]
[[roa-rup:Polandia]]
[[roa-tara:Pulonie]]
[[ru:Польша]]
[[rue:Польско]]
[[rw:Polonye]]
[[sa:पोलैंड]]
[[sah:Польша]]
[[sc:Polonia]]
[[scn:Pulonia]]
[[sco:Poland]]
[[se:Polska]]
[[sg:Pölôni]]
[[sh:Poljska]]
[[si:පෝලන්තය]]
[[simple:Poland]]
[[sk:Poľsko]]
[[sm:Polagi]]
[[so:Boland]]
[[sq:Polonia]]
[[sr:Пољска]]
[[ss:IPholandi]]
[[st:Poland]]
[[stq:Polen]]
[[sv:Polen]]
[[sw:Poland]]
[[szl:Polsko]]
[[ta:போலந்து]]
[[te:పోలాండ్]]
[[tet:Polónia]]
[[tg:Лаҳистон]]
[[th:ประเทศโปแลนด์]]
[[tk:Polşa]]
[[tl:Polonya]]
[[tpi:Polan]]
[[tr:Polonya]]
[[tt:Польша]]
[[udm:Польша]]
[[ug:پولشا]]
[[uk:Польща]]
[[ur:پولینڈ]]
[[uz:Polsha]]
[[vec:Połonia]]
[[vi:Ba Lan]]
[[vls:Pooln]]
[[vo:Polän]]
[[wa:Pologne]]
[[war:Polonya]]
[[wo:Poloñ]]
[[wuu:波兰]]
[[xal:Польшин Орн]]
[[xmf:პოლონეთი]]
[[yi:פוילן]]
[[yo:Pólàndì]]
[[zea:Poôl'n]]
[[zh:波兰]]
[[zh-classical:波蘭]]
[[zh-min-nan:Polska]]
[[zh-yue:波蘭]]
[[zu:IPolandi]]
| 