København: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika XJamRastafire (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika IP 213
m napaka
Vrstica 4:
<!-- Osnovni podatki ---------------->
|official_name = København
|image_skyline = KøbenhavnsCopenhagen byvåben 1894Collage.pngjpg
|imagesize = 110px270px
|image_caption = '''V smeri urinega kazalca:''' [[Slotsholmen|Otok Slotsholmen]], [[Tivoli (København)|Tivoli]], [[Mestni trg, København|Mestni trg]] in [[Friderikova cerkev|Marmorna cerkev]]
|image_caption = Grb mesta København
|image_blank_emblem = Københavns byvåben 1894.png
|image_caption blank_emblem_type = Grb mesta København
|blank_emblem_size = 151px
|blank_emblem_link = Grb mesta København
|dot_mapsize = 180px
|image_map = Danska - København.jpg
|mapsize = 200px
Vrstica 38 ⟶ 43:
Mestna občina pokriva 91.3&nbsp;km² (od tega je 88&nbsp;km² kopno) in ima 503.699 prebivalcev. Glavna županja je Ritt Bjerregaard, ostali župani pa: Martin Geertsen, Mogens Lønborg, Jakob Hougaard, Klaus Bondam in Mikkel Warming.
 
Ime izhaja iz besede Købmannahavn/Kjøbmandehavn, kar pomeni 'trgovsko pristanišče'. Tako so mesto imenovali že v rimskih časih - ''Portus Mercatorum''.
 
== Zgodovina ==
Že od dobe Vikingov je na območju, kjer je danes København, obstajala ribiška vas z imenom ''Havn'', kar pomeni 'pristanišče'. A nastanek mesta se povezuje s škofom Absalonom, kateremu je kralj [[Valdemar I.]] (1131-1182), naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je kralj želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po [[Øresund]]u.
 
V času od 1160 do 1167 je škof Absalon gradil utrdbo na otoku ''Slotsholmen'', da bi obvaroval novonastalo naselje. Letnica izgradnje utrdbe, 1167, velja za uradno leto nastanka Københavna. Naselje je hitro rastlo in postajalo vse pomembnejše. K temu je veliko pripomoglo pristanišče, saj se je naselje razvilo v pomembenpomembno trgovskitrgovsko centersredišče. Leta 1254, ko je Københavnu predsedoval škof Jakob Erlandsen, je mesto dobilo ustanovno listino. [[Hanzeatska liga]], ki je mesto neprestano napadala, je leta 1369 do tal porušila utrdbo, ki jo je zgradil škof Absalon. Ostanke utrdbe so našli leta 1907 pod temelji sedanjega gradu [[Christiansborg]].
 
Kraljica [[Margareta I. Danska]] (1353-1412), ki je s poroko z norveškim kraljem [[Håkan VI. Magnusson|Håkanom VI. Magnussonom]] (1343-1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]].