V zadnji plošči epa se prvič v svetovni književnosti pojavi orfejski motiv, tj. motiv potovanja v onostranstvo. Motiv imenujemo po najznačilnejši upodobitvi iz [[starogrški|starogrške]] mitologije - to je, po [[Orfej]]evem potovanju v [[Had]], kamor se napoti po umrlo [[Evridika|Evridiko]]. Ker je Gilgameš dosegel nesmrtno slavo, si je želel tudi telesne nesmrtnosti. Njegovo pot v onostranstvo v epu naznačuje pot k in vrnitev od nesmrtnega Utnapištima. Podobno pot kasneje v Vedah ponovi mladeniški heroj Načikétas, ob srečanju s carjem smrti [[Jama|Jamo]]. Ker Gilgameš ni sposoben popolne askeze, se iz nadnaravne sfere vrne nazaj v tostranskost, in sicer kot smrtni človek. Podobno Orfeju zaradi nesposobnosti obvladanja lastnega uma ne uspe iz sveta smrti spet pridobiti Evridike.
