Oktet Gallus: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mpotokar (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Mpotokar (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
Vaje so sprva imeli člani okteta v tedanji srednji šoli "pri nunah", kasneje pa v razpravni dvorani sodne palače. Registrirani so bili kot društvo; predsednik je bil vseskozi Lovro Rešek, blagajnik pa Albert Kariž. Zaslužek, kolikor ga niso pobrali stroški, so si delili po desetinah: deveta je pripadala umetniškemu vodji, deseta organizatorju.
V to prvo obdobje sodi še udeležba na Mokranjčevih dneh v Negotinu, prva gostovanja na Splitskem lijetu, snemanja za radio Ljubljana in kar nekaj radijskih postaj po svetu ter izid male plošče in kasete.
V začetku leta 1973 je umetniško vodenje prevzel dirigent Milivoj Šurbek. Ne kolektivna duša ansambla ne programska usmerjenost se nista spremenili. Spored renesančne glasbe je dozoreval. Prvo res veliko priznanje so dosegli s koncertom v Hrvatskem glasbenem zavodu, ki je spodbudil mnoga pohvalna mnenja strokovne javnosti. Prav ta koncertni spored je pripeljal oktet v nekaj izjemnih prireditvenih ambientov, npr. v Sveti Donat v Zadru. Nazadnje je komentirani, rahlo dramatizirani glasbeni dogodek Kdo si, Gallus postal odmevna televizijska oddaja in eden od t.i. glasbenomladinskih dogodkov, ki jih je oktet posejal mnogo po domovini. Drugi tak dogodek je bil Slikanje z glasbenim čopičem, tretji pa Ob glsbiglasbi o glasbi, v katerem so poslušalci med pogovorom z moderatorjem in pevci sami izbirali med stotimi ponujenimi skladbami. Na televiziji so posneli še oddaji Nikomur ne hlapčuj (po Gallusovem madrigalu Libertas) in Čez tri gore, čez tri dole s slovenskimi ljudskimi. Za avtorja takih dogodkov, večinima tudi za povezovalca, so imeli Jožeta Humra.
V vseh teh letih se je zamenjalo nekaj članov ansambla. Matijo Potokarja je zamenjal Janko Lotrič (1974), Staneta Urbančiča Mirko Halilovič (1975), nazadnje Jožeta Požarja Marjan Žmavc (1977). Za Potokarjem je "kimanje" prevzel Janez Zadnikar, organizacijske naloge pa v zadnjih letih od Urbančiča Češarek.
Najpomembnejša obogatitev repertoarja je bila postopno osvajanje sodobnejše in sodobne glasbe, ki jo je oktet smelo in uspešno vključeval v ponudbo. Zvrstile so se nove turneje: v Nemčijo, na Nizozemsko, v Švico. Abonmajski moncert v veliki koncertni dvorani v Baslu je bil eden najbolj zmagoslavnih trenutkov okteta.