København: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pp, {{pnp}} - {{popravi}} (razlog ni naveden in ni očiten) |
m dp+/Købmannahavn/Portus Mercatorum |
||
Vrstica 38:
Mestna občina pokriva 91.3 km² (od tega je 88 km² kopno) in ima 503.699 prebivalcev. Glavna županja je Ritt Bjerregaard, ostali župani pa: Martin Geertsen, Mogens Lønborg, Jakob Hougaard, Klaus Bondam in Mikkel Warming.
Ime izhaja iz besede Købmannahavn/Kjøbmandehavn, kar pomeni 'trgovsko pristanišče'. Tako se mesto imenovali že v rimskih časih - ''Portus Mercatorum''.
== Zgodovina ==
Že od dobe Vikingov je na območju, kjer je danes København, obstajala ribiška vas z imenom ''Havn'', kar pomeni 'pristanišče'. A nastanek mesta se povezuje s škofom Absalonom, kateremu je kralj [[Valdemar I.]] (1131-1182), naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je kralj želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po [[Øresund]]u.
V času od 1160 do 1167 je škof Absalon gradil utrdbo na otoku ''Slotsholmen'', da bi obvaroval novonastalo naselje. Letnica izgradnje utrdbe, 1167, velja za uradno leto nastanka Københavna. Naselje je hitro rastlo in postajalo vse pomembnejše. K temu je veliko pripomoglo pristanišče, saj se je naselje razvilo v
Kraljica [[Margareta I. Danska]] (1353-1412), ki je s poroko z norveškim kraljem [[Håkan VI. Magnusson|Håkanom VI. Magnussonom]] (1343-1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]].
| |||