Licejska knjižnica v Ljubljani: Razlika med redakcijama

'''Licejska knjižnica v Ljubljani''', poimenovana tudi '''Licejka''' ali uradno '''Študijska knjižnica''' je prva slovenska [[knjižnica]], namenjena podpori izobraževanju in raziskovalnemu delu in danes velja za predhodnico [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani]]. Izšla je iz želje, da se v Ljubljani zopet ustanovi [[univerza]]. Najprej so jo smeli uporabljati samo licejski učitelji, za dijake in javnost so jo odprli leta [[1794]]. Pravico prejemati obvezne izvode vseh tiskov z območja dežele [[Kranjska|Kranjske]] in s tem značaj deželne knjižnice je dobila leta [[1807]]. V času [Ilirske province|Ilirskih provinc]] je imela knjižnica pristojnost zbirati [[obvezni izvod|obvezne izvode]] s celotnega ozemlja upravnega območja Ilirskih provinc.

Ustanovna listina knjižnice ni ohranjena, cesarski dvorni urad pa [[8.10.1774]] že piše o liceju in njegovi knjižnici, ki je bila ustanovljena ''za splošno uporabo''. Pred požarom v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|jezuitskem kolegiju]] so rešili 637 knjig, [[Marija Terezija]] pa je te knjige namenila nastajajočemu liceju. Vse do leta [[1790]] je knjižnica prevzela veliko knjig iz [[Samostan|samostanov]], ki so jih razpustili zaradi reforme [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II]] (med drugim dela iz knjižnice [[Kartuzijanski samostan Bistra|kartuzijanskega samostana v Bistri pri Vrhniki]], iz samostana ljubljanskih [[Avguštinci|avguštincev]], [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|samostana kostanjeviških cistercijanov]], samostana [[Devin, Italija|devinskih]] servitov, ljubljanskih [[Bosonogi avguštinci|bosonogih avguštincev]] idr.), prejela pa je tudi več donacij knjig iz zasebnih zbirk.

Prvi v licejski knjižnici zaposleni bibliotekar je bil [[Franz Xaver Wilde]]. V letih [[1789]] – [[1809]] je strokovno uredil knjižnico ter napisal prve kataloge. Leta [[1789]] je izdelal popis šestih zbirk knjižnic, ki jih je licejka prevzela v preteklem obdobju. Popis, ki obsega 7.538 del v 2.486 zvezkih, je bil izdelan v dveh izvodih, original danes hrani NUK.

Leta [[1807]] knjižnica z dekretom združene dvorne pisarne dobi pravico do [[Obvezni izvod|obveznega izvoda]] knjig, ki so bile natisnjene na Kranjskem, kasneje se ta privilegij razširi na vse tiskano gradivo. Dekret [[iz dne 24.7.1810]] pa je v prvem členu določal, da se mora od vsake v Ilirskih provincah tiskane ali uvožene knjige poslati po en izvod glavni [[Cenzura|cenzuri]]. V četrtem členu bilo določeno, da morajo tiskarne od vsake tiskane knjige poslati po en izvod vsakemu liceju, glavni cenzuri pa potrdilo o tem. Tako je licejska knjižnica dobila pravico na dolžnostne izvode iz Ilirskih provinc.