Pavle Žaucer: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Po vojni je do marca 1947 politično delal na Koroškem, nato se je v zunanjem ministrstvu pri vladi [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] ukvarjal z vprašanji [[Trst]]a in [[Svobodno tržaško ozemlje|cone B STO]] in bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v [[Haag]]u (1948-1950), glavni direktor kemične industrije [[Ljudska republika Slovenija|LRS]] in predstavnik vlade FLRJ v Vojaški upravi Jugoslovanske armade v coni B STO v [[Koper|Kopru]] (1953-1954). Kot direktor Kmetijskega inštituta Slovenije (1954-1958) je med drugim organiziral selekcijsko službo v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] in vrtnarstvu in uvedel več ukrepov za izboljšanje pridelovalnih in rejskih postopkov. Nato je bil predsednik republiškega zbora Skupščine LRS (1958-1962) in [[sodnik]] [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]] [[Socialistična republika Slovenija|SRS]] (1963-1974). Bil je tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije (1958-1966) in častni član Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije.
 
Veliko je pisal o prevojnempredvojnem študentskem gibanju, razvokurazvoju partizanstva na Koroškem in povojnem delovanju koroških organizacij. Za svoje delo je prijevprejel več [[odlikovanje|odlikovanj]] in priznanj.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
 
== Glej tudi ==
24

urejanj