København: Razlika med redakcijama

odstranjenih 178 zlogov ,  pred 8 leti
pp, {{pnp}} - {{popravi}} (razlog ni naveden in ni očiten)
m (je prestavil(-a) Kopenhagen na København čez preusmeritev: original, tudi v SP)
(pp, {{pnp}} - {{popravi}} (razlog ni naveden in ni očiten))
{{Popravi}}
 
{{Infopolje Mesto
<!--za vse parametre in opise uporabe glej tabelo predloge Infopolje Naselje-->
 
<!---->
'''København''' ([[Danščina|dansko]]), tudi ''Köbenhavn'' (ali ''Koebenhavn''),iz ''Kobenhaven'' alinemščine ''Kopenhagen'') kotje [[glavno mesto]] [[Danska|Danske]] predstavljain gospodarsko, izobraževalno inter kulturno središče države na vzhodni obali otoka [[Zelandija]] (''Sjalland''). Je sedež parlamenta, monarhije in vlade. Je 42. največje mesto na svetu in največe mesto v [[Skandinavija|Skandinaviji. Je sedež parlamenta, monarhije in vlade]]. Mesto označujejo tudi kot 'severni Pariz'.
 
Ime izhaja iz besede Kjøbmandehavn, kar pomeni 'trgovsko pristanišče'.
Mestna občina København je ena od zadnjih treh danskih občin, ki dandanes pripadajo okrožju. Prvega januarja 2007 je okrožje izgubilo pravice in postalo del Hovestadna.
 
Mestna občina pokriva 91.3&nbsp;km² (od tega je 88&nbsp;km² kopno) in ima 503.699 prebivalcev. Glavna županja je Ritt Bjerregaard, ostali župani pa: Martin Geertsen, Mogens Lønborg, Jakob Hougaard, Klaus Bondam in Mikkel Warming.
 
Ime izhaja iz besede Kjøbmandehavn, kar pomeni 'trgovsko pristanišče'.
 
== Zgodovina ==
Že od dobe Vikingov je na območju, kjer je danes København, obstajala ribiška vas z imenom ''Havn'', kar pomeni 'pristanišče'. A nastanek mesta se povezuje s škofom Absalonom, kateremu je kralj [[Valdemar I.]] (1131-1182), naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je kralj želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po [[Øresund]]u.
 
V času od 1160 do 1167 je škof Absalon gradil utrdbo na otoku ''Slotsholmen'', da bi obvaroval novonastalo naselje. Letnica izgradnje utrdbe, 1167, velja za uradno leto nastanka Københavna. Naselje je hitro rastlo in postajalo vse pomembnejše. K temu je veliko pripomoglo pristanišče, saj se je naselje razvilo v pomemben trgovski center. Leta 1254, ko je Københavnu predsedoval škof Jakob Erlandsen, je mesto dobilo ustanovno listino. Nemška [[Hansa|Hanzeatska liga]], ki je mesto neprestano napadala, je leta 1369 do tal porušila utrdbo, ki jo je zgradil škof Absalon. Ostanke utrdbe so našli leta 1907 pod temelji sedanjega gradu [[Christiansborg]].
 
Kraljica [[MargareteMargareta I. Danska]] (1353-1412), ki je s poroko z norveškim kraljem [[Håkan VI. Magnusson|Håkanom VI. Magnussonom]] (1343-1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]].
 
København je postal glavno mesto Danske leta 1443, pred tem je to funkcijo imelo mesto Roskilde. Prvi kralj, ki je bil kronan v novem glavnem mestu, je bil [[ChristianKristijan I. Danski]] (1426-1481) leta 1449. ChristianKristijan I. je bil tudi ustanovitelj prve danske [[Univerza|univerze]] - [[Københavns Universitet]]. Danes ima mesto osem univerz.
 
Do časa vladavine [[ChristianKristijan III. Danski|ChristianaKristijana III.]] (1503-1559) je bila danska uradna [[Religija|vera]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]]. Leta 1536 pa je [[Reformacija|protestantska reformacija]] dosegla Dansko in [[Evangeličanskaevangeličanska Cerkevcerkev]] je postala državna cerkev, kar je še danes.
 
[[Slika:Rosenborg.jpg|thumb|right|150px| Grad Rosenborg]]
 
Leto 1596 je zaznamovalo kronanje [[ChristianKristijan IV. Danski|ChristianaKristijana IV.]] (1577-1648), poimenovanega 'arhitetski kralj'. V času njegove vladavine je bilo zgrajenih mnogo izmed københavnskih najlepših zgradb, kot so grad [[Rosenborg]], stolp [[Rundetårn]], deli gradu [[Christiansborg]], borza [[Børsen]] ter mestnih predelov, kot sta [[Nyboder]] in [[Christianshavn]]. Leta 1611 je naznanil vojno s [[Švedska|Švedsko]], poimenovano [[Kalmarskakalmarska vojna]]. Vojna je trajala le do leta 1613 z zmago Danske, a zakoreninila je sovraštvo med državama, saj so med 1643 in 1658 potekali mnogi boji med Švedsko in Dansko, pri katerih je Danska izgubila mnogo ozemlja.
 
Leta 1711 je v mestu izbruhnila [[Kuga|bubonska kuga]], ki je terjala smrt skoraj ene tretjine prebivalstva. Leta 1728 in kasneje leta 1795 je mesto utrpelo dva uničujoča požara. Pri obnovitvi mesta so nizke lesene hiše zamenjale kamnite.
 
V letih 1801 in 1807 je britanska mornarica dvakrat napadla København. Za obe bombardiranji je bil povod vstop Danske v [[Liga oborožene nevtralnosti|Ligo oborožene nevtralnosti]] skupaj z [[RusijaRuski imperij|Rusijo]], [[Švedska|Švedsko]] in [[Francija|Francijo]]. Velika Britanija se je zaradi tega počutila ogroženo in odločila napasti København. Po prvem bombardiranju leta 1801 se je danski kralj [[FrederikFriderik VI. Danski]] (1768-1839) vdal, ampak po šestih letih so se Britanci spet vrnili, da bi preprečili nadzor Francozov nad dansko mornarico. Pri obeh bombardiranjih je bil København hudo poškodovan.
 
9. aprila [[1940]] so [[Tretji rajh|Nemci]] okupirali mesto brez večjihvečjega uporovudpora Dancev. Pod nemško okupacijo je ostalo do konca [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], ko so mesto osvobodile britanske enote pod poveljstvom maršala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]] 4. maja [[1945]].
 
1. julija 2000 je bil uradno odprt [[most Øresund]], ki povezuje København s švedskim mestom Malmö.
17.898

urejanj