Volkodlak (bajka): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.4.3) (robot Spreminjanje: cy:Blaidd-ddyn
--neustrezno uporabljene "fair use" slike
Vrstica 1:
{{drugipomeni| Volkodlak}}
{{slog}}
 
'''Volkodlak''' je [[slovenija|slovenska]] [[ljudski|ljudska]] [[bajka]], ki izhaja iz [[dolenjske]]. Prvi jo je uredil in zapisal [[Franček Bohanec]] v knjgi Slovenska ljudska pripoved leta [[1966]].
 
== Uvod ==
Vrstica 7 ⟶ 8:
 
== Obnova ==
[[Slika: Divja jaga, slovenska ljudska pripoved.jpg|thumb|right|170px|Divja jaga, slovenska ljudska pripoved]]
 
Franica je skupaj s sestrami predla, brat pa ji je nagajal. Zavpila je nanj, da je volkodlak. Pri tem se je oče, ki je sedel v isti sobi razhudil na Franico in ji rekel, da ne sme nikoli več nikomur reči, da je volkodlak. Za tem je začel pripovedovati zgodbo o nekm Bukovčanu, ki je na poti na [[Hrvaška|Hrvaško]] srečal volkodlaka. Bukovčan je očetu pripovedoval, da mu je enkrat na poti začela slediti čudna [[zverina]], ki je bila na pol človek, napol pa [[volk]]. Volkodlak mu je neprestano sledil, za njim je prišel tudi domov. Bukovčan je svoji ženi povedal, kaj se mu je pripetilo na poti. Ker je volk Bukovčanu sledil vse do hiše ga je žena opazila. Dala mu je kos kruha, ker je sklepala, da je lačen. Tako je volkodlak postal zopet [[človek]]. Zahvalil se je ženi in ji povedal, da je postal volkodlak ker ga je mati skupaj z njegovima bratoma zaklela, ker so vedno hotel jesti topel kruh iz peči. Vsi trije bratje so se nato odpravili po svetu iskat [[odrešenik]]a, ki jih bo spremenil nazaj v človeka.
Vrstica 40:
 
== Interpretacija dela po [[Vladimir Propp|Vladimirju Proppu]] ==
[[Slika:Morfologija pravljice - Propp 1.jpg|thumb|right|170px|Vladimir J. Propp Morfologija praljice]]
Volkodlak ni tipična pravljica ampak bajka, zato ne ustreza vsem merilom, ki veljajo za pravljice. Propp je v svojem delu [[Morfologija pravljice]] izdelal niz 31-ih funkcij, ki si sledijo v sosledju in sestavljajo pravljico. Tudi v delu Volkodlak lahko zasledimo nekaj izmed teh funkcij. Deček, ki se ob prekletstvu matere spremeni v volkodlaka je prisiljen, da zapusti hišo. Ne sme se več vrniti dokler se ne spremeni zopet v človeka. Brez doma hodi po Svetu in išče svojega rešitelja. Ljudje se ga izogibajo, ker zgleda podoben volku in s tem vzbuja v ljudeh strah. V resnici hoče volkodlak le kos kruha, ki ga mora pojesti, da bi postal zopet človek. Največkrat poskuša srečo pri potnikih in trgovcih, vendar ga ti le odganjajo in se ga izogibajo, ker ne vedo, kaj hoče od njih. Čez mnogo let volkodlak le dobi odrešitelja. To je ženska, ki mu da kos kruha. Od vseh likov v delu je samo ena ženska in ta je volkodlakov odrešenik. S tem da se spremeni iz volkodlaka v človeka dobi spet staro podobo in je s tem rešen vseh tegob, ki so ga spremljale v telesu volkodlaka.
 
Vrstica 53 ⟶ 52:
 
== Motivno-tematske povezave ==
[[Slika: Slovenska dežela v pripovedki in podobi.jpg|thumb|right|170px|Slovenska dežela v pripovedki in podobi]]
Motivno je delo ''Volkodlak'' povezano tudi z drugimi deli. Motiv bajeslovnega bitja, ki je pol človek, pol žival zasledimo tudi v pripovedi [[Čatež]]. Čatež je pol kozla, pol človeka.
Motiv zakletosti se pojavi v delu [[V ribe zaklete ženske v Vrbskem jezeru]]. Tako kot je bil volkodlak zakled zardi prosjačenja gorkega kruha, so bile zaklete tudi kraljične v delu ''V ribe zaklete ženske v Vrbskem jezeru''. Zklete so bile zardi svoje ošabnosti, ker na grad niso spustile beračice s tremi otroki da prenočijo. V istem delu se pojavi tudi odrešenje zakletosti z nekim predmetom. V ''Volkodlaku'' je to kruh, v ''V ribe zaklete ženske v vrbskem jezeru'' pa udarec s šibico.
Vrstica 64 ⟶ 62:
* Franček Bohanec: Divja jaga: Slovenska ljudska pripoved, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994
* Gregor Kocijan, Stanko Šimec: O domovina, ti si kakor zdravje; berilo za 6. razred osnovne šole, DZS, Ljubljana 1997
[[Slika: Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih.jpg|thumb|right|170px|Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih]]
 
== Viri ==
Vrstica 75 ⟶ 72:
 
== Literatura ==
[[Slika: Sledovi potujočih duš.jpg|thumb|right|170px|Sledovi potujočih duš]]
* Vladimir J. Propp: Morfologija pravljice, Studia humanitatis, Ljubljana 2005
* Zmago Šmitek: Sledovi potujočih duš: Vodomci, kresniki in sorodna bajeslovna bitja, Didakta, Ljubljana 2003