Hidrologija Slovenije: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Burek (pogovor | prispevki)
+
Burek (pogovor | prispevki)
+
Vrstica 3:
V Sloveniji so štiri glavna [[Porečje|porečja]]: največje je porečje [[Sava|Save]], ki obsega [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]] - približno polovija države; porečje [[Drava|Drave]] obsega velik del [[Štajerska|Štajerske]] in [[Koroška|Koroško]]; porečje [[Mura|Mure]] obsega [[Prekmurje]] in severovzhodni del Štajerske; porečje [[Soča|Soče]] pa večji del [[Primorska|Primorske]]. Skrajna jugozahodna Slovenija ne pripada nobenemu porečju, saj se reke s tega območja stekajo v [[Jadransko morje]].
 
Slovenija spada po skupni količini rečne vode na prebivalca med najbogatejše v Evropi, pogosto pa se pojavljajo težave s kvaliteto površinskih voda.<ref>{{navedi revijo |author=Poje, Mateja et al. |year=2008 |title=Kakovost površinskih virov pitne vode v Sloveniji |journal=PVOPV publikacija |issue=1 |pages=36}}</ref> Sava in Drava sta onesnaženi predvsem zaradi [[Industrija|industrije]], Mura pa zaradi [[Kmetijstvo|kmetijstva]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/ocena%20stanja/ES_2006_08_karta.pdf |title=Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 |accessdate=29.8.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/ocena%20stanja/ES_2006_2008_tabela.pdf |title=Razvrščenost vodnih teles v razred ekološkega stanja in pripadajoča raven zaupanja po modulih po prehodni določbi |accessdate=31.8.2011}}</ref> Štiri velike reke v Sloveniji imajo tudi velik [[energetski potencial]] - skupno 9 TWh, kar predstavlja 75% vseh potreb po električni energiji v Sloveniji - ki pa je le približno polovično izkoriščen. Najbolj izkoriščena (skoraj 100%) je Drava, ki ima tudi največji energetski potencial. Na Soči je postavljena le ena [[hidroelektrarna]] (HE Učja), ki izkoristi približno 34% potenciala reke, postavljanje dodatnih HE pa zaradi okoljevarstvenih razlogov trenutno ni načrtovano. Sava, ki je iz energetskega vidika druga najpomembnejša reka v Sloveniji, je izkoriščena 25% (hidroelektrarne na zgornjem in spodnjem delu reke), po izgradnji hidroelektrarn na ti. srednji Savi pa bo ta izkoriščenost dosti večja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/druzba/znanost/dragocen-obnovljivi-vir-energije-nam-tece-skozi-prste.html |title=Dragocen obnovljivi vir energije nam teče skozi prste |accessdate=30.8.2011}}</ref> Za izkoriščanje potenciala Mure, ki trenutno sploh ni izkoriščana, obstajajo načrti, proti katerim pa v javnosti obstaja veliko nasprotovanja, predvsem iz ekološkega vidika.<ref>{{navedi revijo |author=Marn, Urša |year=2006 |title=Visoka cena za majhen učinek |journal=Mladina |issue=15}}</ref>
 
Na območju [[Kras (področje)|Krasa]] je voda v [[apnenec|apnenčasta tla]] izdolbla obširno mrežo podzemnih rovov in [[Kraška jama|jam]]. Na tem območju sta tako cikla površinske in podzemne vode direktno povezana.
 
== Glej tudi ==