Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama

Prva dramska upodobitev mita o Orfeju in Evridiki je [[Ajshil]]ova [[drama]] ''Basaride'', od katere so ostliostali le [[fragment]]i. Orfej in Evridika se pojavita tudi v četrti knjigi [[Vergilij]]eve ''Georgike''. Tukaj pa Vergilij vpelje še lik Aristaja, zaščitnika čred in sadovnjakov, ki je s poskusom posilstva pahnil Evridiko v smrt.<ref>Evridika je namreč bežala pred Aristajem, ko jo je pičila kača in je nato umrla. Evridikine prijateljice nimfe pa so se Aristaju maščevale tako, da so nad njegove čebele poslale kugo.</ref> Najznamenitejšo mitološko različico, ki v ospredje postavi ljubezen med pevcem in nimfo, pa je zapisal rimski pesnik [[Publij Ovidij Naso]] v svojih ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]'' in zato iz svoje pripovedi izvzel Aristajev lik.

Liro naj bi iznašel grški bog [[Hermes]] (rim. Merkur), zaščitnik [[popotnik]]ov in [[trgovec|trgovcev]]. Na [[želva|želvino]] lupino naj bi napel 7 do 9 strun ter [[glasbilo]] podaril [[Apolon]]u.<ref>Schwab, G. (2005): ''Najlepše antične pripovedke.'' Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 849.</ref> Ta pa je liro posredoval svojemu sinu Orfeju, ki je postal izvrsten glasbenik in je s svojim igranjem ganil celo vladarja podzemlja - [[Had]]a in njegovo ženo [[Perzefona|Perzefono]]. Stari Grki so verjeli, da je po Orfejevi tragični smrti bog [[Zevs]] pevčevo liro spremenil v ozvezdje.

Grški [[zgodovinar]] [[Herodot]] je menil, da sta obstajala dva različna Orfeja. En Orfej naj bi potoval z [[Argonavti]], da bi pomagal [[Jazon]]u v boju s [[sirena]]mi, drugi pa naj bi bil tisti Orfej, ki so ga ljudje poznali kot izvrstnega glasbenika.<ref>Adam, A. (2009): ''Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni.'' Ljubljana: Sophia. Str. 19.</ref>

*ICONOS, Viaggio interattivo nelle MetamofrosiMetamorfosi di Ovidio: http://www.iconos.it/index.php?id=185