Redakcija: 11:17, 22. avgust 2011 uredi AnaJur (pogovor \| prispevki) 589 urejanj m pp. ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:22, 30. avgust 2011 uredi razveljavi AnaJur (pogovor \| prispevki) 589 urejanj m m. pp. Novejše urejanje →
Vrstica 17: [[Slika:Niobe JacquesLouisDavid 1772 Dallas Museum of Art.jpg\|thumb\|250px\|left\|Jacques Louis David: ''Nioba'']] Niobina zgodba je navdihnila mnoge. Že v [[antika\|antiki]] so umirajoči Niobini sinovi in okamenela Nioba krasili predvsem [[vaza\|vaze]], nastajale pa so tudi mnoge [[freska\|freske]] in poslikave [[marmor]]ja. Tako lahko na marmornati poslikavi iz 1. stoletja n. št. občudujemo boginjo Leto, Niobo in njene tri hčere. Ena izmed njih spodbuja mater, naj se pobota z nekdanjo prijateljico. Poslikavo je ustvaril Alexandros iz [[Atene\|Aten]] in gre za edini primerek v umetnosti, ki ~~upodoblja~~upodablja poskus sprave med boginjo in [[Tebe\|tebansko]] kraljico. Polidoro Caldara in Maturino iz [[Firence\|Firenc]] sta v 16. stoletju ustvarila [[freska\|fresko]], na kateri je upodobljena Nioba, ki tebanskemu ljudstvu prepove čaščenje boginje Leto. T. i. ''Niobino zgodbo'' pa je v 16. stoletju naslikal tudi [[Luca Cambiaso]]. Gre za tri freske, kjer na prvi tebansko ljudstvo obdaruje boginjo Leto, na drugi Nioba ~~slovenstnost~~slovesnost v mestu prepove, na tretji pa so upodobljeni Niobini sinovi, ki se na konjih odpravljajo na urjenje. Skozi zgodovino pa je pogostejši motiv v umetnosti bil pokol Niobinih sinov. Tega so ~~nasilkal~~naslikali Jacopo Robusti okrog leta 1541, Abraham Bloemaert, [[Antonio Tempesta]], Luca Giordano, Andrea Camassei in drugi. Med najbolj znanimi kiparskimi upodobitvami mita pa je tista, ki jo hranijo v florentinskem [[Uffizi]]ju, v t. i. Niobini sobi.<ref>Uffizi Gallery: http://www.uffizi.com/uffizi-sala-42-della-niobe.asp </ref> Gre za rimske kopije izvornih grških kipov, ki najbrž izhajajo iz 2. stoletja n. š. Vrstica 28: [[Slika:Pierre-Charles Jombert - Les enfants de Niobé tués par Apollon et Diane.JPG\|thumb\|Pierre Charles Jombert: ''Umorjeni Niobini otroci'']] Niobo omenjata že [[Homer]] v 24. spevu [[Iliada\|Iliade]] in [[Sofoklej]] v ''[[Antigona\|Antigoni]]''<ref>Sofokles (1994): ''Antigona, Kralj Ojdipus''. ~~Ljubljan~~Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 38-39.</ref> ter izgubljeni drami ''Nioba''. Istoimensko dramo je zapisal tudi [[Ajshil]], najpomembnejšo literarno upodobitev Niobine zgodbe pa poznamo iz [[Ovidij]]evih ''[[Metamorfoze\|Metamorfoz]]''. O tem, da sta bili Nioba in [[Leto]], preden sta postali materi, veliki prijateljici, piše tudi grška pesnica [[Sapfo]] v enemu svojih fragmentov: "Leto in Niobo je družilo trdno prijateljstvo."<ref>Sapfo (2008): ''Pesmi''. Prevedel in spremno besedo napisal: Marko Marinčič. Ljubljana: KUD Logos. Str. 165.</ref> Niobo v ''[[Božanska komedija\|Božanski komediji]]'' omenja tudi [[Dante Alighieri]]. Dantejev lik Niobo zagleda v [[vice\|vicah]] na basreliefu,<ref>Basrelief (tudi ploski relief) je relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve. ''Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika.''</ref> ki predstavlja napuh. Vrstica 65: == Viri == ICONOS, Viaggio interattivo nelle ~~Metamofrosi~~Metamorfosi di Ovidio: http://www.iconos.it/index.php?id=3929 Ovidij Naso, P. (1977): ''Metamorfoze, Izbor.'' Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga. *Schwab, G. (2005): ''Najlepše antične pripovedke.'' Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nioba: Razlika med redakcijama