Nioba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnaJur (pogovor | prispevki)
m pp.
AnaJur (pogovor | prispevki)
m m. pp.
Vrstica 17:
[[Slika:Niobe JacquesLouisDavid 1772 Dallas Museum of Art.jpg|thumb|250px|left|Jacques Louis David: ''Nioba'']]
 
Niobina zgodba je navdihnila mnoge. Že v [[antika|antiki]] so umirajoči Niobini sinovi in okamenela Nioba krasili predvsem [[vaza|vaze]], nastajale pa so tudi mnoge [[freska|freske]] in poslikave [[marmor]]ja. Tako lahko na marmornati poslikavi iz 1. stoletja n. št. občudujemo boginjo Leto, Niobo in njene tri hčere. Ena izmed njih spodbuja mater, naj se pobota z nekdanjo prijateljico. Poslikavo je ustvaril Alexandros iz [[Atene|Aten]] in gre za edini primerek v umetnosti, ki upodobljaupodablja poskus sprave med boginjo in [[Tebe|tebansko]] kraljico.
 
Polidoro Caldara in Maturino iz [[Firence|Firenc]] sta v 16. stoletju ustvarila [[freska|fresko]], na kateri je upodobljena Nioba, ki tebanskemu ljudstvu prepove čaščenje boginje Leto. T. i. ''Niobino zgodbo'' pa je v 16. stoletju naslikal tudi [[Luca Cambiaso]]. Gre za tri freske, kjer na prvi tebansko ljudstvo obdaruje boginjo Leto, na drugi Nioba slovenstnostslovesnost v mestu prepove, na tretji pa so upodobljeni Niobini sinovi, ki se na konjih odpravljajo na urjenje.
 
Skozi zgodovino pa je pogostejši motiv v umetnosti bil pokol Niobinih sinov. Tega so nasilkalnaslikali Jacopo Robusti okrog leta 1541, Abraham Bloemaert, [[Antonio Tempesta]], Luca Giordano, Andrea Camassei in drugi.
 
Med najbolj znanimi kiparskimi upodobitvami mita pa je tista, ki jo hranijo v florentinskem [[Uffizi]]ju, v t. i. Niobini sobi.<ref>Uffizi Gallery: http://www.uffizi.com/uffizi-sala-42-della-niobe.asp </ref> Gre za rimske kopije izvornih grških kipov, ki najbrž izhajajo iz 2. stoletja n. š.
Vrstica 28:
[[Slika:Pierre-Charles Jombert - Les enfants de Niobé tués par Apollon et Diane.JPG|thumb|Pierre Charles Jombert: ''Umorjeni Niobini otroci'']]
 
Niobo omenjata že [[Homer]] v 24. spevu [[Iliada|Iliade]] in [[Sofoklej]] v ''[[Antigona|Antigoni]]''<ref>Sofokles (1994): ''Antigona, Kralj Ojdipus''. LjubljanLjubljana: Mladinska knjiga. Str. 38-39.</ref> ter izgubljeni drami ''Nioba''. Istoimensko dramo je zapisal tudi [[Ajshil]], najpomembnejšo literarno upodobitev Niobine zgodbe pa poznamo iz [[Ovidij]]evih ''[[Metamorfoze|Metamorfoz]]''.
 
O tem, da sta bili Nioba in [[Leto]], preden sta postali materi, veliki prijateljici, piše tudi grška pesnica [[Sapfo]] v enemu svojih fragmentov: "Leto in Niobo je družilo trdno prijateljstvo."<ref>Sapfo (2008): ''Pesmi''. Prevedel in spremno besedo napisal: Marko Marinčič. Ljubljana: KUD Logos. Str. 165.</ref> Niobo v ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' omenja tudi [[Dante Alighieri]]. Dantejev lik Niobo zagleda v [[vice|vicah]] na basreliefu,<ref>Basrelief (tudi ploski relief) je relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve. ''Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika.''</ref> ki predstavlja napuh.
Vrstica 65:
== Viri ==
 
*ICONOS, Viaggio interattivo nelle MetamofrosiMetamorfosi di Ovidio: http://www.iconos.it/index.php?id=3929
*Ovidij Naso, P. (1977): ''Metamorfoze, Izbor.'' Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
*Schwab, G. (2005): ''Najlepše antične pripovedke.'' Ljubljana: Mladinska knjiga.