Redakcija: 11:14, 22. avgust 2011 uredi AnaJur (pogovor \| prispevki) 589 urejanj m pp. ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:59, 30. avgust 2011 uredi razveljavi AnaJur (pogovor \| prispevki) 589 urejanj m m pp. Novejše urejanje →
Vrstica 11: [[Beseda]] ''Evropa'' izhaja iz grščine in lahko označuje ''Agenorjevo hčer Evropo'' ali ''del celine''. Drugi pomen pa izvira iz [[pridevnik]]a ''europos'', ki je sestavljen iz [[koren besede\|korenov]] [[zloženka\|zloženke]] ''eur-'' (širok) in ''opt-'' (oko). Z imenom Evropa naj bi Grki tako poimenovali ''široko, prostrano'' [[celina\|celino]] v nasprotju z manjšimi [[otok]]i [[Peloponez]]a, kasneje pa evropsko ozemlje v primerjavi z [[Azija\|Azijo]] in [[Afrika\|Afriko]]. Tudi pri ''Evropi kot mitološki osebi'' gre torej za vzporedno poimenovanje, in sicer s prvotnim pomenom ''širokooka''. [[Slika:Europa.jpg\|thumb\|left\|Noël- Nicolas Coypel: ''Ugrabitev Evrope'']] == Evropina družina == Vrstica 32: Evropo prvič omenja že [[Homer]] v [[Iliada\|Iliadi]], njeno zgodbo pa so dobro poznali tudi drugi antični pisci. Evropino usodo tako povzema že [[Ajshil]] v enemu svojih fragmentov, prav tako o Evropi pripoveduje tudi [[Horacij]] v ''Odah''. Med pesniškimi obdelavami mita pa je v bil v [[antika\|antiki]] najbolj poznan Moschov epilij ''Evropa'', nastal okrog leta 150 pr. n. št. Nanj se je najverjetneje naslanjal tudi rimski pesnik [[Publij Ovidij Naso]] pri pisanju svojih ''[[Metamorfoze\|Metamorfoz]]''. O Evropi ~~spregovi~~spregovori tudi [[Plinij Starejši]], in sicer v svojem delu ''Naturalis Historia'' (''Naravoslovje''), kjer omeni, da naj bi se na Kreti nahajala [[platana]], ki ji nikoli ne odpade listje. Po prepričanju ljudstva naj bi pod tistim drevesom ležala Zevs in Evropa. V srednjem veku so podobo Evrope in Zevsa pogosto tolmačili kot dušo, ki jo [[Kristus]] odpelje s seboj v nebesa.<ref>Passerini, L. (2002): ''Il mito d'Europa, Radici antiche per nuovi simboli.'' ~~Firenze~~Firence: Giunti. Str. 20-21.</ref> V [[renesansa\|renesansi]] pa je kretsko kraljico predstavil sloviti italijanski [[novelist]] [[Giovanni Boccaccio]]. V delu ''De mulieribus claris'' (''Znane ženske'') je tako opisal 106 znanih žensk iz antike in [[srednji vek\|srednjega veka]], med njimi tudi Evropo. Evropo omenja tudi Rosaura, junakinja drame ''Življenje je sen'', ki jo je napisal [[Španija\|španski]] [[barok\|baročni]] [[dramatik]] [[Pedro Calderón de la Barca]].<ref>Calderón de la Barca, P. (1999): ''Življenje je sen.'' Gledališki list SNG ~~Dama~~Drama Ljubljana. Letnik LXXVIII, št. 8. Ljubljana: SNG Drama ~~Ljublja~~Ljubljana. Str. 58.</ref> Verze o lepi Evropi pa sta sestavila tudi Henry Brown in [[Arthur Rimbaud]].<ref>Passerini, L. (2002): ''Il mito d'Europa, Radici antiche per nuovi simboli.'' ~~Firenze~~Firence: Giunti. Str. 61 in 64.</ref> === Druge umetniške upodobitve === Motiv Evrope je bil zelo priljubljen že v [[helenizem\|helenističnem obdobju]], o čemer priča vrsta poslikav na vazah, [[freska]]h, novcih, [[mozaik]]ih ipd. Eno takih fresk so odkrili tudi v [[Pompeji\|~~pompejskemu~~pompejskem]] thermopoliumu<ref>Thermopolium je bil v času antične Grčije in Rima nekakšna okrepčevalnica. Danes bi temu rekli bar.</ref> Vetutius Placidus.<ref>Soprintendenza archeologica di Pompei: http://www.pompeiisites.org/Sezione.jsp?idSezione=2252&idSezioneRif=722</ref> V baroku so ugrabitev Evrope upodobili številni [[italija]]nski umetniki, med njimi so Francesco Albani,<ref>Galleria Colonna: http://www.hotelaroma.org/galleria_colonna.htm</ref> Antonio Carracci,<ref>Web Gallery of Art: [http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/c/carracci/antonio/index.html Antonio Carracci]</ref> Luca Giordano<ref>Centro Arte: http://www.centroarte.com/Luca%20Giordano.htm</ref> in Guido Reni.<ref>Guido Reni, Note biografiche: http://www.labirinto.com/artisti/reni.html</ref> Motiv Evrope so naslikali tudi nekateri svetovno priznani [[slikar]]ji, kot so Paolo Caliari Veronese (1580), [[Giambattista Tiepolo]] (1725), [[Tizian\|Tiziano Vecellio]] (1562) in [[Peter Paul Rubens]]. Na platno je leta 1632 motiv Evrope prenesel tudi sloviti nizozemski slikar [[Rembrandt Harmenszoon van Rijn]] ~~leta 1632~~, okrog leta 1869 pa je Evropo na bikovem hrbtu naslikal francoski simbolist [[Gustave Moreau]]. Motiv Zevsa in Evrope je uprizorjen tudi v znameniti Viteški dvorani v [[Posavski muzej Brežice\|Posavskem muzeju Brežice]]. Gre za največji posvetno freskani prostor v Sloveniji iz 18. stoletja, delo Karla Franciška Remba.<ref>Posavski muzej Brežice, Viteška dvorana: http://www.posavski-muzej.si/read/viteska_dvorana/</ref> Leta 2001 pa je bila v [[režiser\|režiji]] Bojana Jablanovca na slovenskih odrih predstavljena [[gledališče\|gledališka]] igra ''Evropa - Deklica, ki je preveč hitela''. Delo se naslanja na antični mit o Evropi. Vrstica 63: === Jupitrov satelit Evropa === [[Jupiter]], peti [[planet]] od [[Sonce\|Sonca]], ima štiri t. i. ''Galilejeve lune'', ki jih je leta 1610 odkril [[italija]]nski [[astronomija\|astronom]] [[Galileo Galilej]]. Tri izmed njih nosijo imena Jupitrovih (gr. Zevsovih) ljubic, to so: [[Io]], [[Kalisto]] in Evropa. Četrta luna pa je dobila ime po [[Ganimed]]u, [[troja]]~~nskemu~~nskem kraljeviču, ki je postal točaj [[olimp]]~~ijskih~~skih bogov.<ref>UK Space Agency, The moons of Jupiter: http://www.ukspaceagency.bis.gov.uk/Learning-Zone/Space-Explorers/The-Solar-System/Jupiter-the-Giant/8271.aspx</ref> === Ozvezdje Bika === Vrstica 75: == Viri == Dokler, A. (1915): ''Grško-slovenski slovar.'' Ljubljana: Kinezološki zavod sv. Stanislava. ICONOS, Viaggio interattivo nelle ~~Metamofrosi~~Metamorfosi di Ovidio: http://www.iconos.it/index.php?id=250 Meadows, G. (1995): ''Mali antični leksikon.'' Ljubljana: Mihelač. Ovidij Naso, P. (1977): ''Metamorfoze, Izbor.'' Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Passerini, L. (2002): ''Il mito d'Europa, Radici antiche per nuovi simboli.'' ~~Firenze~~Firence: Giunti. Dostopno na: [http://books.google.si/books?id=m-1qWGKx9lcC&printsec=frontcover&dq=mito+d'Europa,+Radici+antiche+per+nuovi+simboli&source=bl&ots=sk1kOm8w-i&sig=OEtsYiK_8vWN-SYH2hNzz0QIxHQ&hl=sl&ei=QDKzTJHbEcfAswanqqnkDw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CBIQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false Google knjige] Schwab, G. (2005): ''Najlepše antične pripovedke.'' Ljubljana: Mladinska knjiga. *Slovar antične mitologije: http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/latinscina/Slovar-anticne-mitologije

Evropa (mitologija): Razlika med redakcijama