Apolon in Dafne: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnaJur (pogovor | prispevki)
m pp.
AnaJur (pogovor | prispevki)
m m pp.
Vrstica 13:
Najznamenitejšo [[antika|antično]] zgodbo Apolona in Dafne, ki je bila zgled kasnejšim umetniškim upodobitvam, je zapisal [[rim]]ski pesnik [[Publij Ovidij Naso]] v svojih ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]''.
 
V srednjem veku in [[renesansa|renesansi]] so nastajala številna dela na temo Ovidijevih ''Metamorfoz'', ki so največkrat obnavljala zgodbe iz Ovidijeve epske pesnitve in kjer je bila ponovno zapisana tudi zgodba o Dafininimfini preobrazbi v lovor.
 
Nesrečno Apolonovo nesrečno ljubezen do nimfeDafne pa opisuje tudi [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] v svojih ''Opisih Grčije'' ter italijanski pesnik in pisatelj [[Giovanni Boccaccio]] v delu ''Genealogia Deorum Gentilum'', ki opisuje grške in rimske bogove.
 
Verze o Apolonu in Dafni pa je zapisal tudi [[Gabrielle D'Annunzio]].
Vrstica 33:
Kipa, ki uprizarjata bežečo nimfo in Apolona, sta okrog leta 1714 izklesala brata Nicolas in Guillaume Coustou. Kipa sta bila prvotno namenjena [[Ludvik XVI. Francoski|Ludviku XVI.]], zdaj pa ju hranijo v [[Louvre|Louvru]]. Med najlepše kiparske upodobitve tega mita pa sodi baročni [[marmor]]nati [[kip]] Apolona in Dafne, ki ga je med letoma 1622 in 1625 izklesal [[Gian Lorenzo Bernini]].<ref>Galleria Borghese, Rim: http://www.galleriaborghese.it/borghese/it/dafne.htm</ref>
 
Motiv Apolona in Dafne pa je pustil svoj pečat tudi v glasbi. Tako je nemški skladatelj [[Händel]] napisal [[opera|opero]] ''Apolon in Dafna'', leta 1938 pa je [[Richard Strauss]] ustvaril opero ''Dafne''. Zgodbo Apolona in Dafne pa skozi glasbo predstvaljapredstavlja [[tajvan]]ska ženska glasbena skupina S.H.E., in sicer v pesmi ''Dafne ali Lovorjeva boginja''.
 
== Zanimivosti ==
=== Lovor kot simbol pesništva ===
Dafna pomeni v grščini lovor, ki je veljal za Apolonu posvečeno drevo. Že pri [[Heziod]]u je bil lovor simbol [[pesništvo|pesništva]], vsevednosti in [[prerok|preroštva]]. Ravno te lastnosti pa so pripisane bogu Apolonu. Heziod v ''Teogoniji'' pripoveduje, kako so mu [[muza|muze]] naročile, naj odtrga vejico lovora, v katerega so vdahnile božansko pesniško govorico in mu dale vednost o preteklih in prihodnjih dogodkih.<ref>Ovidij Naso, P. (1977): ''Metamorfoze, Izbor.'' Str. 120.</ref>
 
=== Paolina Borghese v podobi nimfe Dafne ===
[[Slika:Pauline as Daphne Fleeing from Apollo.jpg|thumb|Paolina Borghese v podobi nimfe Dafne na sliki Roberta Lefèvreja.]]
 
Pogost [[motiv]] v [[umetnost]]i je bil poleg Dafnine preobrazbe v lovor tudi nimfin beg pred ApolononApolonom. V taki podobi se je dala naslikati tudi [[Paolina Borghese]], [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ova sestra, poročena s [[Camillo (Filip Ludvik) Borghese|Camillom Borghese]].<ref>Camillo (Filip Ludvik) Borghese (Rim, 19. julij 1775 – Firence1775–Firence, 9. maj 1832) je bil princ Sulmona (Abruzzo) in Rossana (Kalabrija), vojvoda in princ Guastalle (Emilija - Romanja) ter član družine Borghese, bolje poznan kot svak Napoleona I.</ref> Še danes je pomen te [[slika|slike]], ki jo je v 18. stolst. ustvaril Francoz [[Robert Lefèvre]], neznan, a vse kaže, da Camillo ni izpolnjeval vseh zakonskih dolžnosti in so zato Paolino obkrožali številni ljubimci, ki pa jih je le stežka skrivala. Paolino v podobi nimfe Dafne bi torej lahko razumeli kot podobo nedolžne in neomadeževane ženske, saj se je Dafna spremenila v lovor ravno zato, da bi lahko ohranila svojo čistost in nedotakljivost.
 
===Nasin Program Apollo===
Vrstica 55:
== Viri ==
 
* ICONOS, Viaggio interattivo nelle MetamofrosiMetamorfosi di Ovidio: http://www.iconos.it/index.php?id=185
* Camillo Borghese: http://it.wikipedia.org/wiki/Camillo_Filippo_Ludovico_Borghese, povzeto po: Majanlahti, A. (2005): The Families Who Made Rome. Chatto & Windus, London. Str. 205 in 180–181.
* NASA, Program Apollo: http://www.nasa.gov/mission_pages/apollo/index.html