Piram in Tizba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnaJur (pogovor | prispevki)
m popr.
AnaJur (pogovor | prispevki)
m pp.
Vrstica 5:
== Različica mitološke zgodbe ==
 
Piramus (Piram) in Tisba (Tizba) sta bila fant in dekle, ki sta odraščala v sosednjih hišah. Ko sta se zaljubila, so jima njuni starši branili [[poroka|poroko]], mlada zaljubljenca pa sta svojo uteho našla v špranji v steni, skozi katero sta se lahko vsaj pogovarjala. Naposled sta se odločila, da bosta pobegnila in se zvečer sestala pod [[Črna murva|murvo]], kjer je Ninov<ref>Ninos je bil asirski kralj iz 9. stoletja in ustanovitelj mesta Ninive. ''Vir: Ovidij, Naso, P. (1997): Metamorfoze, Izbor. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 131.</ref> grob, da se ne bi slučajno zgrešila.
 
Prvi je uspelo oditi Tisbi, a ko je prišla k murvi, je v daljavi zagledala [[lev]]injo, ki se ji je iz gobca cedila [[kri]] od poklane [[domače govedo|govedi]]. Tisba je prestrašena pobegnila v bližnjo votlino in medtem izgubila svojo tančico. Potem ko se je levinja odžejala v tamkajšnjem studencu, je s krvavimi zobmi raztrgala Tisbino tančico. Piramus, ki se je od doma odpravil kasneje, je našel stopinje [[zveri]] in s krvjo oškropljeno tančico. Pobral jo je in odšel pod zmenjeno murvo. Tisbe ni bilo nikjer, zato je sklepal, da jo je zver raztrgala. Nad izgubo se ni mogel potolažiti in počutil se je krivega, zato se je zabodel, njegova kri pa je poškropila murvine plodove. Ko se je Tisba še vsa polna strahu vrnila na dogovorjeno mesto, je našla Piramusa na pol mrtvega. Klicala ga je, on pa je le še odprl oči in umrl. Tisba je zagledala tančico in spoznala, kaj se je zgodilo. Zaradi občutka krivde se je tudi ona zabodla, murva pa ima še danes v spomin na njuno pogubo temno rdeče [[plod]]ove.
Vrstica 16:
Zgodba o Piramusu in Tisbi je najverjetne [[orient]]alskega izvora, saj je bila v [[antična Grčija|antični Grčiji]] in [[antični Rim|Rimu]] le malo poznana. Že [[Ovidij]] jo je namreč označil kot ''fabula non volgaris''.
 
Motiv Piramusa in Tisbe so kasneje obdelali italijanski [[novelist]]i iz 15. in 16. stoletja (Masuccio Salernitano, Luigi da Porto, Matteo Bandello), nesmrtno podobo pa je zgodbi dal [[William Shakespeare]] v [[tragedija|tragediji]] [[Romeo in Julija]].<ref>Ovidij, Naso, P. (1977): Metamorfoze, Izbor. Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 131.</ref> Angleški [[dramatik]] Piramusa in Tisbo prav tako omenja v ''[[Sen kresne noči|Senu kresne noči]]''.
 
O nesreči dveh ljubimcev pripoveduje tudi [[Dante Alighieri]] v svoji ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'', in sicer v vicah.<ref>Dante A., Božanska komedija: [http://it.wikisource.org/wiki/Divina_Commedia/Purgatorio/Canto_XXVII Vice, XXVII. spev. ]</ref> Prav tako pa motiv Piramusa in Tisbe v svoje [[verz]]e vplete [[Francesco Petrarca]] v ''Razpršenih rimah'' (''Rime sparse'').<ref>Petrarka, F.: [http://www.iconos.it/index.php?id=3671 Rime sparse ]</ref>
Vrstica 44:
{{Kategorija v Zbirki|Pyramus and Thisbe}}
*ICONOS, Viaggio interattivo nelle Metamofrosi di Ovidio: http://www.iconos.it/index.php?id=3635
*Ovidij, Naso, P. (1977): ''Metamorfoze, Izbor.'' Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
 
{{metamorfoze}}