Glutamin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: gl:Glutamina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2) (robot Spreminjanje: zh-min-nan:Glutamin; kozmetične spremembe
Vrstica 36:
| Appearance =
| Density =
| MeltingPt = 185–186  °C dekomp.
| Solubility = topen
| SpecRotation = +6.5 º (H<sub>2</sub>O, ''c'' = 2)
Vrstica 52:
 
=== Viri glutamina ===
[[Skuta]] je prehranski vir, ki vsebuje največ glutamina. V manjših količinah ga najdemo tudi v [[mleko|mleku]] in [[jogurt]]ih ter drugih [[mlečni izdelek|mlečnih izdelkih]], surovem [[meso|mesu]], prekajenem mesu, [[soja|soji]], [[žito|žitih]], [[špinača|špinači]], [[zelje|zelju]], [[pesa|pesi]], [[fižol|fižolu]]u, [[peteršilj|peteršilju]]u,... V [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnilih]] se nahaja v dveh oblikah: kot prosti L-glutamin ali kot glutamin peptid. Pri slednjem je glutamin vezan še na kakšno drugo aminokislino in je zato [[absorpcija]] boljša. V obliki dopolnil ga je najbolje uživati zjutraj ali po vadbi. Priporočen dnevni vnos je od 10 do 40 g v več odmerkih. Dobi se v obliki kapsul, tablet, tekočine ali prahu.
 
=== Lastnosti ===
Glutamin je brezbarvna, kristalnična snov, netopna v [[etanol]]u, [[benzen]]u in [[kloroform]]u. Zelo dobro pa je topen v vodi (ok. 100g/l pri 40 &nbsp;°C) [[Van-der-waalsov volumen]] glutamina znaša 114, vrednost [[LogP]]= -3,5.
V telesu se glutamin nahaja predvsem v obliki [[iona dvojček|iona dvojčka]]. Njegova [[izoelektrična točka]] je pri [[pH]] = 5,66.
 
=== Proizvodnja ===
L-Glutamin se v večini proizvaja s [[fermentacija|fermentacijo]].
 
=== Presnova glutamina ===
L-glutamin v telesu nastaja iz [[L-glutaminska kislina|L-glutaminske kisline]] s pomočjo encima [[glutamin-sintetaza|glutamin-sintetaze]]. Pri tem se porablja [[adenozintrifosfat]] (ATP). V telesu se lahko L-glutamin pretvori do [[sukcinat]]a.
 
=== Vloga ===
L-glutamin predstavlja 20 % vseh aminoksilin v [[krvna plazma|krvni plazmi]] (500–900 µmol/l). V visokih koncentracijah ga najdemo tudi v vseh [[mišična celica|mišičnih celicah]] (gladkih, prečno progastih ter v srčni mišici). Zaradi dobre [[vodotopnost]]i ter velikega deleža pomembno prispeva k znotrajcelični [[osmolarnost]]i in s tem celokupni prostornini celice.
Stanja hiperkatabolizma in hipermetabolizma človeškega organizma vedno privedejo k povečani porabi glutamina. Pri hujšem [[vnetje|vnetnem odzivu]] se koncentracija glutamina v mišicah zaradi [[citokin]]skega in [[kortizol]]nega odziva zmanjša tudi za 50 %.
Glutamin ni le pomemben sestavni del sinteze beljakovin, temveč predstavlja tudi pomemben vir energije za celice prebavnega trakta (za [[enterocit]]e in [[kolonocit]]e). Raziskave so pokazale, da so vse hitro deleče se celice, predvsem celice [[imunski sistem|imunskega sistema]], odvisne od prisotnosti glutamina. Zanimivo je dejstvo, da se je [[smrtnost]] po presaditvi [[kostni mozeg|kostnega mozga]] ob dodajanju večjih količin glutamina k dieti močno zmanjšala. Glutamin pozitivno vpliva tudi na [[možgani|možgane]], saj velik delež [[aminokisline|aminokislin]] v možganih predstavlja ravno glutamin. Deluje kot [[modulator]] med zavirajočimi efekti [[GABA|GABE]] in stimulativnimi učinki [[glutamat|glutamata]]a. Učinek je opazen predvsem pri dietah z nizkim vnosom [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], kjer je koncentracija glutamina zelo zmanjšana. Dodatek glutamina lahko izboljša koncentracijo in slabo počutje zaradi nizkega vnosa ogljikovih hidratov. <ref>Yuneva et al., [http://jcb.rupress.org/cgi/content/full/178/1/93 ''Deficiency in glutamine but not glucose induces MYC-dependent apoptosis in human cells''] In: ''The Journal of Cell Biology, 2007, Vol. 178, No. 1, pp 93-105''.</ref><ref>Wise et al., [http://www.pnas.org/content/105/48/18782.long ''Myc regulates a transcriptional program that stimulates mitochondrial glutaminolysis and leads to glutamine addiction''] In: ''PNAS, 2008, vol. 105, no. 48, pp 18782-18787''.</ref>
 
=== Glutamin v športu ===
Naporni športni treningi so eden izmed primerov, ko lahko v telesu pride do pomanjkanja glutamina. Ker glutamin predstavlja velik odstotek prostih aminokislin v [[mišice|mišicah]], je ob pomanjkanju nujen vnos s [[hrana|hrano]] ali [[prehranska dopolnila|prehranskimi dopolnili]]. Glutamin pri športnikih pozitivno vpliva na dušikovo ravnovesje in zmanjšuje negativne učinke hormona [[kortizol|kortizola]]a in s tem katabolizem mišic, pomaga pri regeneraciji telesa, pri polnjenju glikogenskih zalog (sodeluje kot substrat pri proizvodnji [[glikogen|glikogena]]a), regulira [[glukoza|glukozo]] in pH v krvi, spodbuja produkcijo [[glutation|glutationa]]a (močan antioksidant), povečuje celični volumen in spodbuja lastno izločanje [[rastni hormon|rastnega hormona]]. Priporočena količina za športnike je odvisna od potreb posameznika, najbolje pa ga je jemati razporejeno v več odmerkih dnevno na čimbolj prazen želodec.
 
=== Funkcija v živčevju ===
Glutamin je v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] povezan z ekscitatoričnim [[živčni prenašalec|živčnim prenašalcem]] glutaminsko kislino oz. njeno ionizirano obliko – [[glutamat]]om. V [[sinapsa|sinapsi]] tako del sproščenega glutamata privzamejo [[glija|glialne celice]], kjer se pretvori v glutamin, ta pa se prenese nazaj v presinaptični [[nevron]], kjer se zopet pretvori v glutamat.
 
=== Viri ===
<references/>
 
Vrstica 119:
[[uk:Глутамін]]
[[zh:穀氨醯胺]]
[[zh-min-nan:GlutamineGlutamin]]