|
[[Slika:Illyrians.jpg|thumb|zemljevid naselitve Ilirov]]
'''Histri''' so bili etnogenetično nepojasnenanepojasnjena enota. Živeli so na področju današnje [[Istra|Istre]]. Orientirani so bili na [[pomorstvo|pomorsko]], [[ribolov|ribiško]], [[trgovina|trgovsko]] in [[gusar|piratsko]] dejavnost. Po njih so poimenovali poseben tip [[ladja|ladje]].
HisriHistri so se kot plemenska skupnost formirali v okviru [[bronasta doba|pozno bronaste dobe]]. Nekateri raziskovalci jim prisujejopripisujejo [[Iliri|ilirsko]] proreklo, čeprav se to ne more z gotovostjo potrditi. Drugi pa razlagajo, da so bili Histri pleme, podobno [[Veneti|Venetom]] na severu Italije. [[Arheologija|Arheološke]] najdbe pa dokazujejo, da so že pred [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletjem pr. n. št.]] naselili na širšem področju istrskega polotoka.
[[Slika:Nesactium-ruins.JPG|thumb|left|Arheološka lokacija Nizakcij]]
Povezani so bilibiliz s spodnjimjužnim [[Jadransko morje|Jadranom]], celinskim [[Balkan]]om pa tudi z [[jug|južno]] Italijo. Njihova piratska dejavnost je kmalu naletela na [[Stari Grki|grško]] in [[Stari Rim|rimsko]] trgovsko ladjevje. Leta 221 pr. n. št. Rimljani krenejo v vojni pohod, kar je privedlo - prek nekaj še drugih kazenskih ekspidicij - do postopne rimske zasedbe. Za nadziranje področja naseljenega s Histri so leta 181 pr. n. št. Rimljani na severu Jadrana osnovali novo kolonijo [[OglejAkvileja|AquilejoAkvilejo]]. Histri so poskušali preprečiti gradnjo tega mesta, vendar so jih Rimljani v vojni, ki je potekala med leti 178/177 pr. n. št. na čelu s Q. Fabijem Buetonom premagali in jim porušili glavno središče [[Nezakcij]] (''Nesactium''), današnje arheološko najdišče Vizače pri naselju [[Valtura]] okoli 11 km vzhodno od [[Pulj|PulePulja]].
Histri so imeli tudi določeno vlogo v [[mit]]ih (v [[legenda|legendi]] o [[Argonavti]]h, [[Medeja|Medeji]]). Na območju severnega Jadrana je treba iskati konec poti, po kateri so s severa tovorili za preprodajo [[cink]] in [[jantar]]. Na področju na katerem so živeli pa so opazni tudi [[etruščani|etruščanski]] in vnetskivenetski vplivi, ter [[enklava|enklave]] s pontskega področja.
== Viri ==
*Božič, Dragan, ''Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije'', Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}
*Darovec, Darko, ''Kratka zgodovina Istre'', Založba Annales, Koper 2008 {{COBISS|ID=241234432}}
[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
| 