Redakcija: 23:46, 18. avgust 2011 uredi Stebunik (pogovor \| prispevki) 22.962 urejanj slovstvo in urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:33, 19. avgust 2011 uredi razveljavi Stebunik (pogovor \| prispevki) 22.962 urejanj urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 66: == Življenjepis == [[File:Anterus.jpg\|thumb\|left\|Papež Anter]] Papež Anter je Poncijanov naslednik. Njegovo ime je latinska oblika imena grškega boga zavrnjene ljubezni ''Anteros''. Cerkev je vodil le malo časa (od 2. novembra 235 do 3. januarja 236). Po rodu je bil Grk, kar nas spominja na dejstvo, da je v Rimu do takrat na splošno prevladovala grščina. Prav leta 235 so tu razgnali edino teološko šolo pod vodstvom sv. Hipolita, ki je napisal več knjig v grškem jeziku. Šele po Anterovi smrti so v Rimu nastali prvi krščanski latinski spisi. Anter je načrtno zbiral podatke o krščanskih mučencih; tako je nastal dragocen zaklad podatkov o življenju in svetosti zgodnje Cerkve. <ref>M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., 25. str. </ref> Ravno ko je zbiral podatke o mučencih, so ga usmrtili pogani.<ref>Lexikon für Theologie und Kirche I, 2. Auflage, str. 475.</ref> == Smrt in češčenje == [[File:LThK P7031285-Anterus-Epitaph-475.TIF\|thumb\|Del epitafa iz [[Rimske katakombe\|Rimskih katakomb]] z imenom papeža Antera <ref>Lexikon für Theologie und Kirche I, 2. Auflage, str. 475.</ref>]] Anter je prvi papež, ki so ga pokopali v kripti Kalistovih katakomb. Tu so pred poldrugim stoletjem odkrili njegovo marmornato nagrobno ploščo z grškim napisom Anteros škof. Njegov grob in dele epitafa (glej sliko!) so našli [[1854]].<ref>Lexikon für Theologie und Kirche I, 2. Auflage, str. 475.</ref> === Ocena === Nimamo zanesljivih podatkov, ali je umrl naravne ali mučeniške smrti. Zato nekateri menijo, da Anter ni bil mučenec. <ref>M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., 25. str. </ref> ~~Nekateri menijo, da Anter ni bil mučenec~~ == Viri in opombe == {{opombe}} Vrstica 78 ⟶ 83: M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989. Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc. N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime, Družina, Ljubljana 1989. Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.

Papež Anter: Razlika med redakcijama