|
'''Hidžab''' ([[arabščina|arabsko]] حجاب ''hijaab''), dobesedno »zaslon« oz. »pokrivalo« je tradicionalno pokrivalo za glavo, ki ga nosijo [[Islam|muslimanske]] ženske, beseda pa se lahko nanaša tudi na skromen slog oblačenja pri muslimanih na splošno; tega večina islamskih pravnih sistemov določuje kot oblačilo, ki pokriva vse razen obraza in rok v javnosti.<ref>{{navedi knjigo |author=Fisher, Mary Pat |year=2008 |title=Living Religions |location=New Jersey |publisher=Pearson Education}}</ref>
{{slog|religiozen slog (v nasprotju z načelom nepristranskosti), newikificirano}}
Sodeč po preučevalcih [[Koran]]a je pomen besede širši, saj se v Koranu za naglavno ruto ali tančico namesto tega uporabljata besedi [[kimar]] (خمار) in [[jilbab]] (جلباب). Pojem hidžab naj bi tako označeval skromnost, zasebnost in [[morala|moralnost]]<ref>{{navedi splet |last=Esposito |first=John |title=The Oxford Dictionary of Islam |publisher=[[Oxford University Press]] |year=2003 |isbn=0-19-512558-4 |pages=112}}</ref> ali imel celo [[metafizika|metafizičen]] pomen, kot »tančica, ki ločuje človeka oz. svet od [[Bog]]a«.<ref name="Glasse2001">{{navedi knjigo| author=Glasse, Cyril |year=2001 |title=The New Encyclopedia of Islam |publisher=Altamira Press |pages=179-180}}</ref>
'''Hidžab''' (tančica, pajčolan, zastor itd.) pomeni v arabščini tisto, kar ločuje dve reči. Glede na to, ali se nadene ali sname, pomeni skrito ali razkrito spoznanje. V krščanskem samostanskem izročilu izraz nadeti si tančico ali zastreti se, pomeni ločiti se od sveta pa tudi ločiti se od intimnosti, v katero se stopi zaradi življenja z Bogom. Koran govori o tančici, ki ločuje preklete in izvoljene. Ženske morajo biti zastrte, če se govori z njimi. Neverniki rečejo Preroku: Med nami in tabo je tančica (pregrada, odeja ipd., glede na prevod). Bog se pogovarja s človekom le z razodetjem ali izza tančice, kot je bilo to z Mojzesom.
Zagrinjalo je v jeruzalemskem templju ločevalo sveto od najsvetejšega in drugo zagrinjalo sveto od hodnika ali veže. Rečeno je, potem ko je Jezus izdihnil: tedaj se je zagrinjalo v templju pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zo trganje kaže na silovitost Razodetja, opravljenega s »padcem tančice« (zagrinjala), ki ima iniciacijski pomen. V primerjavi s starim zakonom je kristično razodetje nekakšna dekultizacija: Nič ni skrito, kar se ne bi razodelo, in tajno, kar se ne bi zvedelo. Enako je v islamu: ...sneli smo ti kopreno in danes je oster tvoj vid. Odstranitev tančice - ali zaporednih tančic - egipčanske boginje Izide predstavlja razodetje svetlobe.
Al-Halodž pravi: Tančica je zagrinjalo med iskalcem in njegovim ciljem, med skušanim in njegovo željo, med strelcem in njegovo tarčo. Upati je,da so zagrinjala za ustvarjene, ne za Stvarnika. Tančice ne nosi Bog, marveč jo nosijo ustvarjena bitja.
V sufizmu se reče, da je nekdo zastrt, kadar o njegovi zavesti določa strast, bodisi čustvena ali duševna, tako da ne more zaznati božje svetlobe v svojem srcu.
Hidžab, ki označuje vse, kar zastira cilj, pomeni za mistike vtis, ki ga dobi srce z videzi,ki sestavljajo vidni svet in ki preprečujejo razodevanje resnice. Nefs/telesna duša je središče zastrtosti...Snovi, pripetljaji, elementi, telesa, oblike, lastnosti so tančice, ki skrivajo božanske skrivnosti. Duhovna resnica je skrita za vse ljudi razen za svetnike.
Ena najstarejših sufističnih razprav - Hudživirijeva - se imenuje Odstrtje (kašf). Tudi številne poznejše razprave se tako imenujejo. Ibn Ul Farid govori o pajčolanu mrtvaškega prta za čutila. Sufijci menijo, da je človeško življenje nekaj takšnega kot tančica.
Tančica, ki prikriva čisto resnico, je v budizmu Maya; toda Mayatako kot Shakti zastira in odstira hkrati, kajti če ne bi zastirala poslednje ali najvišje resnice - ki je identiteta jaza in sebe (sich selbst) in Boginje - ne bi bilo mogoče zaznavati objektivne manifestacije. Simbol je v tem primeru šibkejši, kajti tančica ni več tisto, kar skriva, marveč nasprotno, omogoča videti, to pa tako, da slabi svetlobo, ki je sama po sebi slepeča, svetlobo resnice. Zato pravijo v islamskih deželah, da je božji obraz zastrt s sedemdeset tisoč tančicami svtlobe in teme, kajti sicer bi bilo uničeno vse, česar bi se dotaknil, kar bi dosegel. Prav zato si je Mojzes zastrl obraz, preden je spregovoril hebrejskemu ljudstvu.. Islam tudi pravi, da je Bog zastrl bitja s pajčolanom njihovih imen, kajti če bi jim kazal svojo moč bi omedlela, če pa bi jim razodel resnico, bi umrla: pajčolan imena varuje bitje pred neposrednim videnjem, zaradi katerega bi omedlelo. Kajti tudi sončna svetloba ima dvojen simboličen pomen: lahko razkriva, lahko tudi slepi. Zato pravi tao, da tančica dneva skriva svetlobo zvezd, nebesna telesa se odstrejo šele takrat, ko se znoči.
Včasih se sekularna oblast polasti tega simbola in ga sakralizira. Tako je bilo s kitajskim cesarjem, ki je bil vedno s tančico ločen od obiskovalcev, ki je torej videl, ne da bi bil viden, in tako je bilo s kalifom od Omajadov naprej: njegov komornik, ki je med avdiencami posredoval besede, je tudi imel vzdevek hadžib, kajti obenem je bil tisti, ki skriva in tisti, ki razkriva.
Tančica je navsezadnje bolj posrednik kakor ovira; skriva le na pol, torej spodbuja k spoznanju. To vedo spogledljivke že od začetka sveta.
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
== Glej tudi ==
* [[burka]]
* [[nikab]]
* [[sitar (oblačilo)]]
{{fashion-stub}}
{{reli-stub}}
[[Kategorija:Oblačila]]
[[Kategorija:Islam]]
|
