Poveglia: Razlika med redakcijama

Poveglia je bil med prvimi lagunskimi otoki, ki so jih naselili ubežniki pred Langobardi v šestem stoletju. Ob koncu osmega stoletja je bil že priznan kot samostojno mesto in je v letih 809-810 uspešno podprl Benetke (tedaj še pod bizantinsko oblastjo) v boju proti Frankom. Leta 864 je bil beneški dož Pietro Tradonico umorjen in njegovi pristaši so bili izgnani iz Benetk. Dodeljena so jim bila posestva na otoku Poveglia, kamor so se morali preseliti z družinami. Čeprav so bili uradno doževi podložniki in so mu morali vsako leto slovesno obnavljati obljubo zvestobe, so bili administrativno popolnoma neodvisni. S časom se je mestece močno razvilo in postalo zanesljiv zaveznik novonastale Beneške republike.

Stanje se je nenadoma spremenilo leta 1379, ko je Genovska republika napadla Beneško republiko (vojna za Chioggio). Otok je predstavljal prvo bojno linijo, zato je bil blizu obale sezidan prvi osmerokotnik in polovica otoka za njim je bila razlaščena. Poveglia je bil med boji opustošen in razdejan. Prebivalstvo se je odselilo in ni bilo več sposobnih obrtnikov, ki so se v preteklosti zoperstavili naravni eroziji morja. Zgradbe, ki so bile še uporabne, so postale skladišča in pomoli so se namenili ladjam v karanteni. V začetku devetnajstega stoletja je bil tu organiziran lazaret. Leta 1968 je bil otok podržavljen.

Viri

Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
Tassini G.: Curiosità Veneziane, Venezia 1863, izpopolnjena izdaja 2009