Lojze Peterle: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
IP 213 (pogovor | prispevki)
dewikifikacija letnic, malo NPOV (pa je še precej manjka), - diplomat (zun. minister je še vedno politik)
Vrstica 1:
{{Infopolje Predsednik
| name=Alojz Peterle
| image=2011 Lojze Peterle.JPG
| order=1. [[Predsednik vlade Republike Slovenije]]
Vrstica 24 ⟶ 25:
|}}
 
'''Alojz Peterle''' (tudi '''Lojze Peterle''' [lójze peterlè]), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[diplomat]], * [[5. julij]] [[1948]], [[Čužnja vas]] pri Trebelnem, [[Slovenija]].
 
Peterle je bil prvi [[Predsednik vlade Republike Slovenije|predsednik slovenske vlade]], ki je izpeljala [[osamosvojitev]] v letih [[1990]] in [[1991]]. Med drugim je bil dvakrat zunanji minister RS, podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, predsednik [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskih krščanskih demokratov]], poslanec v [[DZ RS|Državnem zboru RS]], predsednik Komisije DZ za evropske zadeve, član predsedstva Komisije za prihodnost EU ter predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Trenutno je poslanec [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] v poslanski skupini ELS-ED, podpredsednik [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], podpredsednik Evropskega združenja federalistov (UEF). Poleg tega je Peterle tudi dobitnik več državnih in mednarodnih nagrad in odlikovanj.
Vrstica 33 ⟶ 34:
 
=== Študij ===
Leta 1967 se je Peterle, po uspešno opravljeni maturi, vpisal na študij zgodovine in geografije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pozneje se je vzporedno vpisal še na študij [[ekonomija|ekonomije]] na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] ter diplomiral na prvi stopnji poslovne smeri. Leta [[1975]] je bila njegova diplomska naloga iz zgodovine nagrajena s [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].
V času študija se je ukvarjal tudi z drugimi dejavnostmi. Kot študent pa je opravljal tudi razna študentska dela, tako tudi v internatu vzgojnega zavoda [[Janez Levec|Janeza Levca]], kjer je bil dežurni vzgojitelj. Bil je član Zbora sv. Cecilije pri [[frančiškani]]h na Prešernovem trgu v Ljubljani, nato pa je začel s pisanjem pri [[Revija 2000|Reviji 2000]] v krogu krščanskih študentov in intelektualcev ter bil prihodnjih 15 let odgovorni [[urednik]]. Kot urednik se je srečeval s številnimi problemi pri izdajanju, vendar je s tem pridobil veliko znanja, ne samo s področja [[novinar]]stva, ampak tudi s področja [[sociologija|sociologije]], [[filozofija|filozofije]]. Kot odgovorni urednik je delo prevzel tudi pri časopisu [[Tretji dan]], sodeloval pri verskem časopisu študentov in izobražencev Bilten in leta 1987 postal član Medškofijskega odbora za izobražence, ki je deloval tudi v mednarodnih krogih.
 
Kot študent pa je opravljal tudi razna študentska dela, tako tudi v internatu vzgojnega zavoda [[Janez Levec|Janeza Levca]], kjer je bil dežurni vzgojitelj.
 
=== Delo ===
Že kot študent je Peterle sodeloval pri raziskavah na [[Urbanistični inštitut|Urbanističnem inštitutu]], kjer se je kasneje tudi zaposlil. Pod mentorstvom dr.[[Lojze Gosar|Lojzeta Gosarja]] je delal različna raziskovalna dela, se ukvarjal z varstvom okolja, prostorskim planiranjem in [[urbanizem|urbanizmom]].
 
Ko se je prijavil na razpis za delo na Zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine je kljub temu, da je bil kot najboljši izbran med 54-imi kandidati, dobil službo nekdo drug.{{cn}} Pozneje se mu je ponudila zaposlitev na [[Zavodu za družbeno planiranje]], za katero je odločneje zaprosil in postal edini svetovalec za [[okoljevarstvo|varstvo okolja]] v oddelku za prostorsko planiranje. Preko te službe se je vključil tudi v delo Delovne skupnosti Alpe-Jadran, kar so bile zanj v tistem času dragocene izkušnje, saj je imel možnost spoznati življenje na drugi strani, takrat še obstoječe, [[železna zavesa|železne zavese]]. Na zavodu je delal v dobrem in intelektualnem okolju. Velikokrat je prisostvoval sejam vlade in imel veliko stikov s tujino ([[Bavarska|Bavarsko]], [[Lombardija|Lombardijo]], avstrijskimi deželami). Na zavodu je bilo zaposlenih tudi kar nekaj bodočih ministrov in visokih uradnikov ([[Janez Potočnik]], [[Tone Rop]], [[Igor Umek]], idr.).
Že kot študent je Peterle sodeloval pri raziskavah na [[Urbanistični inštitut|Urbanističnem inštitutu]], kjer se je kasneje tudi zaposlil. Pod mentorstvom dr. Lojzeta Gosarja je delal različna raziskovalna dela, se ukvarjal z varstvom okolja, prostorskim planiranjem in [[urbanizem|urbanizmom]].
 
Ko se je prijavil na razpis za delo na Zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine je kljub temu, da je bil kot najboljši izbran med 54-imi kandidati, dobil službo nekdo drug. Pozneje se mu je ponudila zaposlitev na [[Zavodu za družbeno planiranje]], za katero je odločneje zaprosil in postal edini svetovalec za [[okoljevarstvo|varstvo okolja]] v oddelku za prostorsko planiranje. Preko te službe se je vključil tudi v delo Delovne skupnosti Alpe-Jadran, kar so bile zanj v tistem času dragocene izkušnje, saj je imel možnost spoznati življenje na drugi strani, takrat še obstoječe, [[železna zavesa|železne zavese]].
 
Na zavodu je delal v dobrem in intelektualnem okolju. Velikokrat je prisostvoval sejam vlade in imel veliko stikov s tujino ([[Bavarska|Bavarsko]], [[Lombardija|Lombardijo]], avstrijskimi deželami). Na zavodu je bilo zaposlenih tudi kar nekaj bodočih ministrov in visokih uradnikov ([[Janez Potočnik]], [[Tone Rop]], [[Igor Umek]], idr.).
 
== Politik ==
=== Začetek politične poti ===
 
V letih, ko so se v Sloveniji pričenjale [[demokratizacija|demokratične spremembe]], se je Peterle aktivneje vključil v politično delovanje. Najprej preko revijeRevije 2000, potem kot član [[Odbor za človekove pravice|Odbora za človekove pravice]]. V tistem času so nastajale različne stranke ([[SDSS]] – Socialdemokratska stranka, [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]] - Slovenska demokratična zveza, [[SKZ]] – Slovenska kmečka zveza), ki so se na neki način želele ločiti od [[Komunistična partija|partijske]] ideologije.
 
Peterle je bil najprej soustanovitelj Slovenskega krščansko socialnega gibanja ([[10. marec|10. marca]] [[1989]]) in nato njegov glavni tajnik, v novembru 1989 pa je postal soustanovitelj in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov – SKD, kar je bil vse do leta 2000.
 
=== Osamosvojitev Slovenije - predsednik prve slovenske vlade ===
Leta 1990 so se na pobudo dr. [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] stranke, ki so imele v svojem programu osamosvojitev Slovenije združile v koalicijo [[DEMOS]], Peterle pa je postal njen [[podpredsednik]]. Strankam, ki so bile v Demosu (SDSS, SDZ, SKD, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije) je bilo skupno prizadevanje za spremembo političnega sistema in za načela, ki so jih sprejeli v [[Majniška deklaracija|Majniški deklaraciji]].
 
Na prvih demokratičnih [[volitve|volitvah]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], [[8. april]]aaprila [[1990]], je Demos s 54 odstotki zmagal na volitvah. SKD z Lojzetom Peterletom na čelu je v okviru koalicije dobila največ glasov - 13 %. S tem je po Demosovem koalicijskem sporazumu pridobila pravico do mandatarja, vendar pa se je bil Peterle mestu mandatarja pripravljen odpovedati v korist Jožeta Pučnika, ki pa je njegovo ponudbo zavrnil. Tako je 16. maja 1990 Lojze Peterle postal predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade.
 
Skupaj z Demosom je vztrajal pri programu osamosvojitve in tako je novembra 1990 skupščina [[SR Slovenija|SR Slovenije]] na pobudo koalicije Demos glasovala za organizacijo [[plebiscit]]a za samostojno Slovenijo. Plebiscit je bil izveden [[23. december|23. decembra]] in ob veliki volilni udeležbi je več kot 88,2 odstotka ljudi glasovalo za samostojno Republiko Slovenijo. Spomladi 1991 je slovenska politika še iskala konfederalni dogovor jugoslovanskih republik, toda brez uspeha. Zato je slovenski parlament [[25. junij]]ajunija 1991 sprejel deklaracijo o neodvisnosti Republike in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti [[federacijaSocialistična federativna republika Jugoslavija|federacije]] na svojem ozemlju. Svečana razglasitev državne neodvisnosti pa je bila dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani.
SKD z Lojzetom Peterletom na čelu je v okviru koalicije dobila največ glasov - 13 %. S tem je po Demosovem koalicijskem sporazumu pridobila pravico do mandatarja, vendar pa se je bil Peterle mestu mandatarja pripravljen odpovedati v korist dr. Jožeta Pučnika, ki pa je njegovo ponudbo zavrnil. Tako je [[16. maj]]a [[1990]] Lojze Peterle postal predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade.
 
Skupaj z Demosom je vztrajal pri programu osamosvojitve in tako je novembra 1990 skupščina [[SR Slovenija|SR Slovenije]] na pobudo koalicije Demos glasovala za organizacijo [[plebiscit]]a za samostojno Slovenijo. Plebiscit je bil izveden [[23. december|23. decembra]] in ob veliki volilni udeležbi je več kot 88,2 odstotka ljudi glasovalo za samostojno Republiko Slovenijo. Spomladi 1991 je slovenska politika še iskala konfederalni dogovor jugoslovanskih republik, toda brez uspeha. Zato je slovenski parlament [[25. junij]]a 1991 sprejel deklaracijo o neodvisnosti Republike in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti [[federacija|federacije]] na svojem ozemlju. Svečana razglasitev državne neodvisnosti pa je bila dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani.
 
Naslednji dan se je začela desetdnevna [[slovenska osamosvojitvena vojna]]. Peterle je bil skupaj s štabom 24 ur v pripravljenosti in delu. Delovali so na vseh področjih, od komunikacije med tujino do obiskov vojakov v štabih, in se zavzemali za čim bolj diplomatski način rešitve. Tako se je vojna končala z majhnim številom žrtev, a vseeno je bila pomembna in zelo uspešna, tako na političnem kot na vojaškem področju.
Vrstica 68 ⟶ 62:
Lojze Peterle je skupaj s slovenskimi predstavniki sodeloval na mirovnih pogajanjih na [[Brioni]]h, s katerimi se je vojna v Sloveniji tudi uradno končala. Sledil je trimesečni [[moratorij]] na osamosvojitvene aktivnosti. Vseeno pa je Slovenija začela pot priznavanja samostojnosti v tujini, pri kateri je imel Peterle velike zasluge. Sestal se je z [[kancler|nemškim kanclerjem]] [[Helmut Kohl|Kohlom]], avstrijskim zunanjim ministrom [[Alois Mock|Mockom]], [[Janez Pavel II.|papežem]] in mnogimi drugimi. Tako so se po izteku moratorija, ob koncu leta 1991 in začetku leta 1992 začela vrstiti priznanja samostojne Slovenije.
 
Kljub vsem naporom za skupnost in edinost v novonastali Sloveniji, pa so se hitro začela razhajanja znotraj notranje politike, tudi znotraj Demosa in še preden je Peterle mandat speljal do konca, je koalicija [[30. december|30. decembra]] 1991 formalno razpadla. [[14. maj]]amaja 1992 je Peterletova vlada dobila [[konstruktivna nezaupnica|konstruktivno zaupnico]]. Spomladi 1992 je bil za mandatarja potrjen [[Janez Drnovšek]], SKD se je priključil koaliciji, Peterle pa je postal podpredsednik vlade in zunanji minister.
 
=== Podpredsednik vlade in zunanji minister ===
Na tem položaju je Peterle veliko pripomogel k razpoznavnosti Slovenije in vzpostavljanju diplomatskih odnosov v svetu in tudi [[EU|Evropski skupnosti]], s katero je bil [[1993]] podpisan sporazum o sodelovanju. Leta [[1994]] je začel zelo dobro sodelovati z [[Italija|Italijo]] in tako pripomogel k ustanovitvi zgodovinsko-kulturne komisije za reševanje slovensko – italijanskega problema. Ko je komisija uspešno rešila nalogo in sta t.i. [[Oglejska izjava|Oglejskooglejsko izjavo]] sprejela oba zunanja ministra, bi morali to samo še podpisati obe vladi, česar pa slovenska vlada ni storila, kar je začelo kazati na razkorake znotraj vlade. Tako je Lojze Peterle [[1. november|1. novembra]] 1994 iz načelnih razlogov odstopil z mesta zunanjega ministra in zaradi, kakor je odločitev sam utemeljil »nepartnerskega obnašanja znotraj koalicije« in po njegovem mnenju nedopustne reakcije [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], izstopil iz vlade.
 
=== Poslanec SKD ===
[[4. december|4. decembra]] 1994 so bile v Sloveniji lokalne volitve, kjer je SKD zmagala z 18,45 % (LDS 17,45 % in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] 13,86 %). V letih [[1995]] in [[1996]] je Lojze Peterle deloval kot predsednik SKD v [[opozicija|opoziciji]], medtem ko je njegova poslanska skupina ostala v vladi. Po volitvah [[10. november|10. novembra]] 1996 pa je Lojze Peterle kot poslanec SKD postal predsednik Komisije za evropske zadeve v DZ do leta 2000, saj je v tistem času imel največ evropskih referenc. Komisija je spremljala dejavnosti vlade v zvezi s približevanjem Evropski zveziuniji in veliko pripomogla tudi pri drugih delovnih telesih vlade, ko je šlo za evropske zadeve. Leta 1996 je postal Peterle tudi prvi podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, to funkcijo pa je opravljal vse do leta 1999.
 
=== Koalicija Slovenija ter združitev z SLS ===
 
Decembra 1999, slabo leto pred [[Slovenske parlamentarne volitve 2000|parlamentarnimi volitvami]] in iztekom mandata [[3. vlada Republike Slovenije|druge Drnovškove vlade]], sta Peterle in [[Janez Janša|Janša]] svoji stranki združila v t.i. [[Koalicija Slovenija|Koalicijo Slovenija]], s čimer sta se obvezala, da bosta njuni stranki delovali enotno, ne glede na rezultat volitev. SKD in SDS se tako nista formalno združili, pač pa pokazali voljo za skupno delovanje, še posebej v primeru prevzema oblasti. Koalicija je predstavljala poskus obuditve Demosove ideje nastopa pomladnih strank v volilnem bloku.
 
Kmalu zatem so v tretji pomladni stranki, [[Slovenska ljudska stranka (sodobna)|SLS]], izkazali zanimanje za v javnosti že večkrat predstavljeno idejo združitve SKD in SLS. To možnost sta že od začetka 90. let večkrat omenjala Peterle in nekdanji predsednik SLS [[Ivan Oman]], vendar pa nikoli ni zares zaživela. V začetku leta 2000 pa je bila ta možnost zmeraj bližje uresničitvi in 15. aprila, po kongresih, ki sta jih dan prej imeli stranki ločeno, je na združitvenem kongresu nastala skupna stranka [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]]. Najtežje usklajevanje je potekalo glede imena in vodstva nove stranke. Peterle je kandidiral za predsednika kljub težnjam predstavnikov SLS, da bi vodstvo stranke prevzel nekdo tretji. Na koncu je bil izvoljen njegov protikandidat [[Franc Zagožen]], Peterle pa je skupaj z [[Andrej Bajuk|Andrejem Bajukom]] in [[Marjan Podobnik|Marjanom Podobnikom]] postal podpredsednik. Nova stranka je imela v Državnem zboru skupaj 29 poslancev, s čimer je dosegla relativno večino.
Koalicija je predstavljala poskus obuditve Demosove ideje nastopa pomladnih strank v volilnem bloku.
 
Kmalu zatem so v tretji pomladni stranki, [[Slovenska ljudska stranka (sodobna)|SLS]], izkazali zanimanje za v javnosti že večkrat predstavljeno idejo združitve SKD in SLS. To možnost sta že od začetka 90. let večkrat omenjala Peterle in nekdanji predsednik SLS [[Ivan Oman]], vendar pa nikoli ni zares zaživela. V začetku leta 2000 pa je bila ta možnost zmeraj bližje uresničitvi in 15. aprila, po kongresih, ki sta jih dan prej imeli stranki ločeno, je na združitvenem kongresu nastala skupna stranka [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]].
 
Najtežje usklajevanje je potekalo glede imena in vodstva nove stranke. Peterle je kandidiral za predsednika kljub težnjam predstavnikov SLS, da bi vodstvo stranke prevzel nekdo tretji. Na koncu je bil izvoljen njegov protikandidat [[Franc Zagožen]], Peterle pa je skupaj z [[Andrej Bajuk|Andrejem Bajukom]] in [[Marjan Podobnik|Marjanom Podobnikom]] postal podpredsednik. Nova stranka je imela v Državnem zboru skupaj 29 poslancev, s čimer je dosegla relativno večino.
 
=== Bajukova vlada in nastanek N.Si ===
 
Ob združitvi je bila SLS članica koalicije, SKD pa opozicijska stranka. Po združitvi so iz vlade izstopili [[minister|ministri]] SLS s čimer je vlada Janeza Drnovška padla. Mesto mandatarja je pripadlo najmočnejši stranki, to pa je bila novoustanovljena SLS+SKD, ki je za ta položaj predlagala Andreja Bajuka. V dveh tajnih glasovanjih ta ni dobil zadostne podpore, v tretjem, javnem glasovanju [[3. maj]]amaja 2000, pa je bil potrjen s 46 glasovi za in 44 proti. V [[4. vlada Republike Slovenije|novi vladi]], ki je bila potrjena [[7. junij]]ajunija 2000, je Peterletu ponovno pripadlo mesto zunanjega ministra.
 
V novi stranki združitev očitno ni prinesla prave enotnosti. To se je jasno pokazalo že mesec dni po imenovanju nove vlade, ko je del stranke, ki je prej pripadal SLS, glasoval za ustavni zakon, ki naj bi uveljavil proporcionalni volilni sistem, čeprav je bil dogovor ob združitvi strank drugačen. Peterle je vztrajal pri uveljavitvi [[referendum]]ske volje državljanov, ki so glasovali za večinski volilni sistem. Zaradi tega konflikta sta v tednu po glasovanju Peterle in Bajuk izstopila iz SLS+SKD in ustanovila stranko z imenom [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščansko ljudska stranka]]. Na oktobrskih volitvah v Državni zbor, ki so sicer prinesle zmagoslavje LDS (36,26 %; 34 poslancev) je N.Si prejela 8,66 % in 8 poslancev ter s tem postala peta najmočnejša stranka v državi. V Državni zbor je bil, že četrtič zapored, izvoljen tudi Peterle, ki je ponovno prevzel vodenje parlamentarne Komisije za evropske zadeve.
 
Zaradi tega konflikta sta v tednu po glasovanju Peterle in Bajuk izstopila iz SLS+SKD in ustanovila stranko z imenom [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščansko ljudska stranka]]. Na oktobrskih volitvah v Državni zbor, ki so sicer prinesle zmagoslavje LDS (36,26 %; 34 poslancev) je N.Si prejela 8,66 % in 8 poslancev ter s tem postala peta najmočnejša stranka v državi. V Državni zbor je bil, že četrtič zapored, izvoljen tudi Peterle, ki je ponovno prevzel vodenje parlamentarne Komisije za evropske zadeve.
 
=== Evropski poslanec ===
Februarja [[2002]] je Peterle postal eden izmed predstavnikov Slovenije v Konvenciji o prihodnosti EU, ki je pripravljala ustavo Evropske unije. 15. aprila 2002 je postal član predsedstva Konvencije, kjer je zastopal 13 takratnih držav kandidatk. Bralci tednika [[European Voice]] so to izbrali za Evropski dosežek leta 2003.
 
[[1. maj]]amaja [[2004]] je Slovenija postala polnopravna članica Evropske zveze, [[13. junij]]ajunija pa so potekale [[Slovenske volitve v Evropski parlament 2004|volitve v Evropski parlament]], kjer je bilo za poslance iz Slovenije rezerviranih 7 sedežev. Na volitvah je Peterle slavil zmago, saj je listo N.Si podprlo 23,57 % volivcev, kar je stranki prineslo dva sedeža v Evropskem parlamentu. Kljub preteklim uspehom na evropski politični sceni je bil rezultat za slovensko javnost precejšnje presenečenje. Peterle je postal tudi član [[Odbor AFET|Odbora za zunanjo politiko]], [[Odbor ENVI|Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane]], [[Pododbor DROI|Pododbora za človekove pravice]] ter član medparlamentarne delegacije za odnose z državami [[ASEAN]] in odnose med EU in [[Rusija|Rusijo]]. Peterle je v Evropskem parlamentu član Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov, do januarja [[2007]] pa je bil tudi vodja slovenske delegacije v tej stranki.
Februarja [[2002]] je Peterle postal eden izmed predstavnikov Slovenije v Konvenciji o prihodnosti EU, ki je pripravljala ustavo Evropske unije. 15. aprila 2002 je postal član predsedstva Konvencije, kjer je zastopal 13 takratnih držav kandidatk. Bralci tednika [[European Voice]] so to izbrali za Evropski dosežek leta 2003.
 
Februarja [[2005]], v času slovenskega predsedovanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], je slovenski zunanji minister [[Dimitrij Rupel]] Peterleta imenoval za osebnega predstavnika predsedujočega za [[srednja Azija|srednjo Azijo]]. Na ta način je Peterle leta 2005 aktivno sodeloval pri reševanju konfliktov v srednji Aziji. [[Kirgizija|Kirgizijo]] je obiskal prav v času, ko se je tam začela t.i. [[revolucija tulipanov]]. Med drugim so protivladni demonstranti napadli tudi avto v katerem se je vozil po [[Biškek]]u.
[[1. maj]]a [[2004]] je Slovenija postala polnopravna članica Evropske zveze, [[13. junij]]a pa so potekale [[Slovenske volitve v Evropski parlament 2004|volitve v Evropski parlament]], kjer je bilo za poslance iz Slovenije rezerviranih 7 sedežev. Na volitvah je Peterle slavil zmago, saj je listo N.Si podprlo 23,57 % volivcev, kar je stranki prineslo dva sedeža v Evropskem parlamentu. Kljub preteklim uspehom na evropski politični sceni je bil rezultat za slovensko javnost precejšnje presenečenje. Peterle je postal tudi član [[Odbor AFET|Odbora za zunanjo politiko]], [[Odbor ENVI|Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane]], [[Pododbor DROI|Pododbora za človekove pravice]] ter član medparlamentarne delegacije za odnose z državami [[ASEAN]] in odnose med EU in [[Rusija|Rusijo]]. Peterle je v Evropskem parlamentu član Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov, do januarja [[2007]] pa je bil tudi vodja slovenske delegacije v tej stranki.
 
Na kongresu največje evropske politične stranke ELS aprila [[2006]] je bil Peterle izvoljen za strankinega podpredsednika, odgovornega za informacijsko družbo.
Februarja [[2005]], v času slovenskega predsedovanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], je slovenski zunanji minister [[Dimitrij Rupel]] Peterleta imenoval za osebnega predstavnika predsedujočega za [[srednja Azija|srednjo Azijo]]. Na ta način je Peterle leta 2005 aktivno sodeloval pri reševanju konfliktov v srednji Aziji. [[Kirgizija|Kirgizijo]] je obiskal prav v času, ko se je tam začela t.i. [[revolucija tulipanov]]. Med drugim so protivladni demonstranti napadli tudi avto v katerem se je vozil po [[Biškek]]u.
 
Na kongresu največje evropske politične stranke ELS aprila [[2006]] je bil Peterle izvoljen za strankinega podpredsednika, odgovornega za informacijsko družbo.
 
3. februarja 2011 se je udeležil 59. molilnega zajtrka v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], katerega je gostil [[predsednik ZDA]] [[Barack Obama]]<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/peterle-zajtrkoval-z-obamo-201113/clanek Zurnal24.si - Peterle zajtrkoval z Obamo]</ref>.
 
== Predsedniške volitve 2007 ==
Novembra 2006 je Peterle napovedal svojo kandidaturo na naslednjih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2007|predsedniških volitvah jeseni 2007]]. Podporo pa so mu med drugim izrazile tudi stranke [[Nova Slovenija|N.Si]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ter [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]. Tri dni po začetku zbiranja podpisov, 23. avgusta 2007, je Peterle na Republiški volilni komisiji tudi uradno vložil kandidaturo, kateri je priložil 15.114 podpisov državljanov{{podatek}}, kolikor jih je uspel zbrati v tem času. S tem je postal prvi uradni kandidat. 21. oktobra 2007 je na prvem krogu volitev za predsednika z 28,73&nbsp;% prejetih glasov Peterle osvojil prvo mesto med kandidati. 11. novembra 2007 je v drugem krogu volitev za predsednika z 31,97&nbsp;% prejetih glasov Peterle zaostal za protikandidatom [[Danilo Türk|Danilom Türkom]].
 
Tri dni po začetku zbiranja podpisov, [[23. avgust]]a [[2007]], je Peterle na Republiški volilni komisiji tudi uradno vložil kandidaturo, kateri je priložil 15.114 podpisov državljanov{{podatek}}, kolikor jih je uspel zbrati v tem času. S tem je postal prvi uradni kandidat.
 
[[21. oktober|21. oktobra]] 2007 je na prvem krogu volitev za predsednika z 28,73&nbsp;% prejetih glasov Peterle osvojil prvo mesto med kandidati.
 
[[11. november|11. novembra]] 2007 je v drugem krogu volitev za predsednika z 31,97&nbsp;% prejetih glasov Peterle zaostal za protikandidatom [[Danilo Türk|Danilom Türkom]].
 
== Osebno življenje ==
Vrstica 121 ⟶ 100:
Do novembra 2005, ko je odstopil zaradi prevelikih službenih dolžnosti, je bil predsednik [[Čebelarska zveza Slovenije|Čebelarske zveze Slovenije]].
 
Živi v Ljubljani z ženo Branko in tremi otroki. Tekoče govori [[angleški jezik|angleško]], [[nemški jezik|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[ruščina|rusko]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] in [[italijanščina|italijansko]], pasivno pa obvlada tudi [[španščina|španski]] jezik.
Živi v Ljubljani z ženo Branko in tremi otroki.
 
Tekoče govori [[angleški jezik|angleško]], [[nemški jezik|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[ruščina|rusko]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] in [[italijanščina|italijansko]], pasivno pa obvlada tudi [[španščina|španski]] jezik.
 
== Nagrade in priznanja ==
Vrstica 133 ⟶ 110:
* Meritee Europeen In Gold 2004
* [[red Pija]]
* [[7. oktober|7. oktobra]] [[2008]] je prejel [[Nagrada za evropskega poslanca|Nagrado za evropskega poslanca]] 2008, v kategoriji Zdravje in varnost hrane, ki je ena izmed 16. kategorij. Nagrado podeljuje parlamentarni časopis [[The Parliament]]. Za kandidate so lahko glasovali le evropski poslanci.<ref>http://www.peterle.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=898&Itemid=93</ref><ref>http://www.theparliament.com/mepawards/winners</ref>
 
== Viri ==