|
== Propad ==
[[Slika:Anatolia1300.png|thumb|350px|Sultanat Rum okrog leta 1300]]
Keyhüsrev II. (1237-1246) je začel svoje vladanje z osvajanjem ozemelj okrog [[Diyarbekir]]ja, toda že leta [[1239]] je moral osvajanja prekiniti, ker se je začela vstaja pod vodstvom priljubljenega ljudskega pridigarja Baba Išaka. Po treh letih je vstajo zatrl, medtem pa je izgubil oporišče na Krimu. Država in vojska sta močno oslabeli. V tem kritičnem obdobju so začeli z vzhoda v državo vdirati [[Mongoli]] in Seldžuki so doživeli niz porazov: leta [[1242]] so izgubili Erzurum, leta [[1243]] pa jih je v bitki pri Köse Dağu, gori med [[Sivas]]om in Erzincanom, odločilno porazil Bajdžu, tako da so morali Mongolom priseči zvestobo in postopoma so postali njihovi vazali. Sultan je po bitki pobegnil v [[Antalya|Antalyo]], kjer je leta [[1246]] umrl. Po njegovi smrti se je začelo obdobje tripartitne in potem obdobje dualistične oblasti, ki je trajala do leta [[1260]]. ▼
▲KeyhüsrevKejhusrev II. (1237-1246) je začel svoje vladanje začel z osvajanjem ozemelj okrog [[ DiyarbekirDiyarbakır]]ja , toda žeob letazgornjem toku [[ 1239Evfrat]] a. Leta 1239 je moral osvajanja prekiniti, ker se je začela vstaja anatolskih Turkmenov pod vodstvom priljubljenega ljudskega pridigarja Baba Išakaİshaka. Po treh letih je vstajo končno zatrl, medtem pavendar je medtem izgubil oporišče na Krimu ., Državadržava in vojska pa sta močno oslabeli. V tem kritičnem obdobju se je moral soočiti s še večjo nevarnostjo, ker so začeli z vzhoda v državo vdirati [[Mongoli]] . in Seldžuki[[Mongolsko socesarstvo|Mongolska]] doživelivojska niz porazov:je leta [[1242 ]] soosvojila izgubili [[Erzurum ]], leta [[1243 ]] pa jihga je v bitki pri Köse Dağu, gori med med [[Sivas]]om in Erzincanom[[Erzincan]]om, odločilno porazil mongolski vojskovodja [[Bajdžu ,]]. takoPo daporazu so morali Seldžuki Mongolom priseči zvestobo in postopoma so postopoma postali njihovi vazali[[vazal]]i. Sultan je po bitki pobegnil v [[Antalya|Antalyo ]], kjer je leta [[1246 ]] umrl. Po njegovi smrti se je začelo obdobje tripartitne in potem obdobjezatem dualistične oblasti, ki je trajalatrajalo do leta [[1260 ]].
Seldžuško cesarstvo so si po Keyhüsrevovi smrti razdelili njegovi trije sinovi. Najstarejši sin Keykavus II. ([[1246]]-[[1260]]) je vladal ozemlju zahodno od reke Kızılırmak, mlajša brata Kiliç Arslan IV. (1248-1265) in Keykubad II. (1249-1257) pa pod mongolsko nadvlado vzhodno od reke Kızılırmak. Oktobra [[1256]] je Bajdžu v bitki blizu Aksaraya Keykavusa II. porazil in cela Anatolija je uradno pripadla Möngke Kanu. Leta 1260 je Keykavus II. pobegnil iz [[Konya|Konye]] na Krim, kjer je leta [[1279]] umrl. Kiliç Arslana IV. so leta 1265 usmrtili in Keyhüsrev III. (1265-1284) je postal uradni vladar Anatolije, oblast pa so v resnici izvajali Mongoli in njegovi vplivni namestniki. ▼
▲SeldžuškoSeldžuški cesarstvosultanat so si po KeyhüsrevoviKejhusrevovo smrti razdelili njegovi trije sinovi. Najstarejši sin Keykavus[[Kejkavus II. ]] ( [[1246 ]]- [[1260 ]]) je vladal ozemlju zahodno od reke Kızılırmak, mlajša brata Kiliç[[Kilič Arslan IV. ]] (1248-1265) in Keykubad[[Kejkubad II. ]] (1249-1257) pa pod mongolsko nadvladoupravo vzhodno od reke Kızılırmak. Oktobra [[1256 ]] je Bajdžu v bitki blizupri AksarayaAksarayu Keykavusaporazil Kejkavusa II. porazil in cela Anatolija je uradno pripadla Möngke[[Mongke KanuKan]]u. Leta 1260 je KeykavusKejkavus II. pobegnil iz [[Konya|Konye ]] na Krim, kjer je leta [[1279 ]] umrl. KiliçKilič Arslana IV. so leta 1265 usmrtili . inNazivni Keyhüsrevvladar cele Anatolije je postal [[Kejhusrev III. ]] (1265-1284) , čeprav je postal uradni vladar Anatolije,bila oblast pav soresnici v resnicirokah izvajaliMongolov Mongoliali in njegovinjihovih vplivnivplivnih namestnikiregentov.
Seldžuška država je nato začela razpadati na manjše [[emir]]ate – [[beg|bejluke]], ki so se vedno bolj osamosvajali od mongolske in seldžuške oblasti. Leta [[1277]] je mameluški sultan Bajbar na poziv iz [[Anatolija|Anatolije]] napadel in porazil Mongole in za nekaj časa sam prevzel oblast v seldžuškem cesarstvu. Ker domači oblastniki, ki so ga poklicali v Anatolijo, niso bile pripravljeni braniti svoje države, se je vrnil v [[Egipt]]. V sultanatu so potem ponovno in s še tršo roko zavladali Mongoli. ▼
▲Seldžuška država je nato začela razpadati na manjše [[emir]]ate – [[beg|bejluke ]], ki so se vedno bolj osamosvajali od mongolske in seldžuške oblasti. Leta [[1277 ]] je [[Mameluki|mameluški ]] sultan [[Bajbar ]] na poziv iz [[Anatolija|Anatolije ]] napadel in porazil Mongole in za nekaj časa sam prevzel oblast v seldžuškem cesarstvusultanatu. Ker domači oblastniki, ki so ga poklicali v Anatolijo, niso bilebili pripravljeni braniti svoje države, se je vrnil v [[Egipt]]. V sultanatu so potem ponovno inzatem s še tršo roko ponovno zavladali Mongoli.
Proti koncu svojega vladanja je Keyhüsrev III. vladal samo še na majhnem ozemlju okoli Konye. Nekaj bejlukov, na samem začetku tudi Osmanski (Otomanski), in seldžuških guvernerjev je še vedno, čeprav samo nominalno, priznavalo vrhovno oblast sultana v Konyi. Sultani so sebe še vedno imenovali Fahreddin, Ponos islama. Keyhüsreva III. so leta [[1284]] usmrtili in seldžuška dinastija je zaradi notranjih spopadov, ki so trajali do leta [[1303]], doživela nov udarec. V Kayseri se je za sultana razglasil razglasil Mesud II., sin Keykavusa II.. Mesuda so leta 1307 ubili, kmalu za tem pa še njegovega sina Mesuda III.. Za emirja Konye se je razglasil daljnji sorodnik seldžuške dinastije. Osman I. ga je leta 1328 porazil in zasedel njegova ozemlja. ▼
▲ProtiKejhusrev koncuIII. svojegaje vladanjaproti jekoncu Keyhüsrevsvojega III.vladanja vladal samo še na majhnem ozemlju okoli Konye. NekajNjegovo vrhovno oblast je priznavalo samo še nekaj bejlukov, na samem začetku tudi Osmanski[[Osman (Otomanski)I.|Osmanov]], in seldžuških guvernerjev je še vedno, čeprav samo nominalno, priznavalo vrhovno oblast sultana v Konyi. Sultani so sami sebe še vedno imenovali ''Fahreddin ,'' - ''Ponos islama ''. KeyhüsrevaKo so Kejhusreva III. so leta [[1284 ]] usmrtili , inje seldžuška dinastijadržava jedoživljala nove udarce zaradi notranjih spopadov,sporov. kiSpori so trajali do leta [[1303 ]], doživelako novse udarec.je Vv [[Kayseri se je]]ju za sultana razglasil razglasil Mesud II.,Kejkavusov sin Keykavusa[[Mesud II. ]]. Mesuda so leta 1307 ubili, kmalu za temnjim pa še njegovega sina [[Mesud III.|Mesuda III. ]]. Za emirja Konye se je takoj razglasil nek daljnji sorodnik seldžuške dinastije ., Osmankaterega I. ga jeso leta 1328 porazilporazili Karamanidi in zasedelzasedli njegovanjegovo ozemljaozemlje.
Monetarni sistem sultanata je deloval še nekaj časa. Denar iz seldžuških kovnic so imeli na splošno za trdno valuto in so ga uporabljali še celo 14. stoletje tudi v Otomanskem cesarstvu.
Monetarna vplivna sfera sultanata je trajala še nekaj časa, ker so imeli denar iz seldžuške kovnice za trdno valuto. Njihovi kovanci so bili v obtoku še celo 14. stoletje in so jih uporabljali tudi [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]].
== Umetnost in arhitektura ==
| 