LetaV [[1070]]. letih je prišel v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]] prišel na oblast seldžuški poveljnikvojskovodja Sulejman bin Kutalmiš, daljni sorodnik [[Malik Šah I.|Malik Šaha I.]] in bivši kandidat za prestol Velikega seldžuškega cesarstva. Leta [[1075]] je osvojil bizantinski mesti [[Nikeja]] (Iznikİznik) in [[Nikomedija]] (İzmit).Dvein se dve leti kasneje se je razglasil za sultana neodvisne seldžuške države z glavnim mestom Iznikİznik.<ref>Sicker, Martin, ''The Islamic world in ascendancy: from the Arab conquests to the siege of Vienna '', Greenwood Publishing Group, 2000, str. 63-64.</ref>
Seldžuški sultanvladar [[Sirija|Sirije]] [[Tutuš I.]] je leta [[1086]] v [[Antiohija|Antiohiji]] Sulejmana ubil, njegovega sina [[Kılıç Arslan I.|KiliçKilič Arslana I.]] pa ujel in zaprl. PoKo so Kilič Arslana po Malik Šahovi smrti leta [[1092]] so Kiliç Arslana osvobodili, inje takoj za tem jezatem prevzel oblast nadna očetovimiočetovih ozemljiozemljih. V [[Prvaprva križarska vojna|prvi križarski vojni]] so ga [[križarji]] porazili in ga potisnili nazaj v južno osrednjo južno Anatolijo, kjer je ustanovil svojo državo z glavnim mestom [[Konya]] (Ikonium). Leta [[1107]] je začel prodirati proti vzhodu. Osvojil je [[Mosul]] in še istega leta umrl v spopadu z Malik Šahovim sinom Mehmedom Taparjem.
Medtem je drugDrug rumski Seldžuk, Melikšah, ki se ga ne smemosme zamenjati s sultanom Velikega seldžuškega sultanata z enakim imenom, je medtem osvojil Konyo in v njej vladal do leta [[1116]], ko ga je iz nje s pomočjo [[Danišmendi|Danišmendov]] pregnal MesudovKilič Arslanov sin Kiliç[[Mesud Arslan III.]]. KoPred jeMesudovo Mesudsmrtjo leta [[1156]] umrl, je sultanat obsegal žeobvladoval skoraj celo osrednjo Anatolijo. KiliçMesudov sin [[Kılıç Arslan II.|Kilič Arslan II.]] je natood zavzelzadnjega Danišmenda osvojil še preostalo ozemlje okrog [[Sivas]]a in [[Malatya|Malatye]],. kiLeta je bilo pod oblastjo zadnjih Danišmendov, leta [[1176]] pa je v bitki pri Miriokefalonu porazil še [[Bizantinskobizantinsko cesarstvo|Bizantince]]vojsko pod poveljstvom [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] in zaustavil njihovbizantinski prodorpritisk vna osrednjo Anatolijo. V [[tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] so nemški križarji porazili Seldžuke in leta 1190 za nekaj časa zasedli Konyo, vendar so si Seldžuki kmalu opomogli in ponovno utrdili svojo moč.
Po smrti zadnjega sultana Velikega Seldžuškegaseldžuškega imperijacesarstva TuğrulaToğrula III. leta [[1194]] so Seldžukirumski izRumaSeldžuki postaliostali edini vladajoči predstavniki vladajoče dinastije. Keyhüsrev Najmlajši sin Kilič Arslana II. Kejhusrev I. je leta [[1205]] ponovno osvojil Konyo, ki so jo zasedli križarji. Med njegovim vladanjem in vladanjem njegovih dveh naslednikov Keykavusa I. in KeykubadaKejkubada I. je seldžuška moč v Anatoliji dosegla svoj višek. KeyhüsrevovKejhusrevov najpomembnejši dosežek je bil osvojitev sredozemskega pristaniškega mesta [[Antalya]] leta [[1207]]. Njegov sin KeykavusKejkavus I. je odvojil [[Sinop]] na [[Črno morje|črnomorski obali]] in Trebizondsko[[Trabzonsko cesarstvo]] je leta [[1214]] postalo njegov vazal. Podjarmil je tudi [[Armenci|armensko]] [[Kilikija|Kilikijsko Armenijokraljestvo]], toda leta [[1218Alep]] pa je bilmoral prisiljenleta predati1218 mestoprepustiti [[Alep]]al-Kamilu. KeykubadKejkubad je v letih [[1221]] do [[1225]] nadaljeval z osvajanji ozemelj ob [[Sredozemsko morje|sredozemski obali]].Letain v [[1220]]. letih je poslal vojaško odpravo preko [[Črno morje|Črnega morja]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]].<ref>A.C.S. Peacock, "The Saljūq Campaign against the Crimea and the Expansionist Policy of the Early Reign of 'Alā' al-Dīn Kayqubād" ''Journal of the Royal Asiatic Society'', 16 (2006), str. 133-149.</ref> Na vzhodu je porazil MengudžekeMengučeke in začel pritiskati na [[Ortokidi|Ortokide]].▼
V [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] so leta [[1190]] nemški križarji za nekaj časa zasedli [[Konya|Konyo]], vendar so se [[Seldžuki]] kmalu opomogli in ponovno utrdili svojo moč.
▲Po smrti zadnjega sultana Velikega Seldžuškega imperija Tuğrula III. leta [[1194]] so Seldžuki iz Ruma postali edini predstavniki vladajoče dinastije. Keyhüsrev I. je leta [[1205]] ponovno osvojil Konyo. Med njegovim vladanjem in vladanjem njegovih dveh naslednikov Keykavusa I. in Keykubada I. je seldžuška moč v Anatoliji dosegla svoj višek. Keyhüsrevov najpomembnejši dosežek je bil osvojitev sredozemskega pristaniškega mesta [[Antalya]] leta [[1207]]. Njegov sin Keykavus I. je odvojil [[Sinop]] na [[Črno morje|črnomorski obali]] in Trebizondsko cesarstvo je leta [[1214]] postalo njegov vazal. Podjarmil je tudi [[Kilikija|Kilikijsko Armenijo]], toda leta [[1218]] je bil prisiljen predati mesto [[Alep]]. Keykubad je v letih [[1221]] do [[1225]] nadaljeval z osvajanji ozemelj ob [[Sredozemsko morje|sredozemski obali]]. Leta [[1220]] je poslal vojaško odpravo preko [[Črno morje|Črnega morja]] na Krim. Na vzhodu je porazil Mengudžeke in začel pritiskati na [[Ortokidi|Ortokide]].
