V noči od 19. na 20. november 1971 naredi Handkejevastori mati, Petra Handkeja - Maria Handke, po dolgoletnih depresijah samomor. Ta travmatskitravmatičen dogodek je bilHandke kasneje predelanpredelal v pripovedi ''Brezželjna nesreča'' (nem. ''Wunschloses Unglück''; (1972), kipo jekateri bilaji 1974bil posnetakasneje kotposnet tudi film. Malo pred njeno smrtjo je Peter Handke julija 1971 skupaj s svojo ženo Libgart in hčerko Amino zadnjič obiskal svojo mater. Pred tem je s svojo ženo in pisateljem [[Alfred Kolleritsch|Alfredom Kolleritschem]] prepotoval [[ZDA]]. Istega leta kot Wunschloses''Brezželjna Unglücknesreča'' je izšlo tudi delo ''Kratko pismo za dolgo slovo'' (nem. ''Der kurze Brief zum langen Abschied'' (1972), ki vsebuje dele Handkejevega potovanja po [[ZDA]]. Novembra 1973 se je preselil skupaj s hčerko Amino preseli v Pariz v četrt Porte d`Auteuil na Boulevard Montmorency,. Tri leta kasneje se preseli 1976 v Clamart, v jugozahodnemjugozahodni deludel Pariza inkjer stanujeostane tamše donadaljni 1978dve leti. V začetku 1970-ih sledijoprjeme podelitevveč nagradenagrad, Schiller-Preismed njimi (1972) Schillerjeva nagrada (nem. Schiller-Preis) v [[Mannheim|Mannheimu]] in 1973 nagradenagrada Georga Büchnerja (nem. Georg-Büchner-Preis) Nemške akademije za jezik in pesništvo v [[Darmstadt|Darmstadtu]]. Eno leto kasneje izide gledališko delo ''Nespametni izumirajo'' (nem. ''Die Unvernünftigen sterben aus (1974''), kikatero je bilo uprizorjeno v [[Zürich|Zürichu]]. Ob približno enakem času pa delo doživi tudi filmsko uprizoritev. Pod naslovom ''Napačen premik'' (nem. ''Falsche Bewegung'') jo posname dolgoletni prijatelj in sopotnik Petra Handkeja, nizozemski režiser [[Wim Wenders Falsche Bewegung]] (premiera 1975).
''Der Ritt über den Bodensee'' (objavljeno 1971) je postalo 1974 Handkejevo najbolj uspešno delo v [[Francija|Franciji]] in je pripomoglo k veliki prepoznavnosti pisatelja. Eno leta kasneje nastane ''Die Stunde der wahren Empfindung'' (1975) in Peter Handke prične z novinarskimi zapiski (''Das Gewicht der Welt'', ''Ein Journal'', 1977), s katerimi je nadaljeval do 1990. Leta 1976 sledi pisateljevo bivanje v bolnicihospitalizacija, ki ga jejo sprožilsprožijo z paničnimipanični napadi strahu in motnjamimotnje srčnega ritma. V naslednjem letu izide filmska upodobitev ''Die Linkshändige Frau (izid 1976)''. Med tem časom Handke ne izgubi povezavopovezave z domovino, Avstrijo intako je bil npr. od 1973 do 1977 član Graškega zbora pisateljev. Leta 1978 ostane hči Amina celo šolsko leto pri svoji materi v [[Berlin|Berlinu]]. Handke medtem prične potovanjes napotovanjem Aljaskopo (ZDA)[[Aljaska|Aljaski]] in se vrne preko [[New York|New Yorka]] nazajvrne v svojo domovino. Ta vrnitev sproži konec 1978 njegovo do sedajtakrat največjo eksistenčno krizo njegove pisateljske poti. Handke si dopisuje z Hermannom Lenzem, kateremu opisuje svoj obup, ki joga je imel s pisanjem dela ''Langsame Heimkehr''.
