Sveta Ana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
v delu |
urejanje |
||
Vrstica 12:
|caption=''Sveta [[Ana]], hči [[Marija]], vnuk [[Jezus]]'', [[lesorez]]<ref>
O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, 558. </ref>
|birth_place=
|death_place=[[Nazaret]]
|titles=mati [[Devica Marija|Device Marije]]
Vrstica 22:
|canonized_by=[[sveto pismo|svetopisemska]] [[žena]]
|attributes= [[knjiga]], hči [[Marija]] in vnuk [[Jezus]], Mariji razlaga [[sveto pismo]]
|patronage=materinstvo, matere, nerodovitne žene, srečen zakon, srečna zadnja ura, obrtniki, rudarji, zakonci, reveži
|major_shrine=v [[Slovenija|Sloveniji
|suppressed_date=
|issues=
}}
'''Sveta Ana''', mati [[Devica Marija|Device Marije]] ter [[Jezus Kristus|Jezusova]] stara mati , * [[1. stoletje]] pr. n. št. [[Seforis]], † [[1. stoletje]] n. št. v [[Nazaret]]u, (danes [[Izrael]]). Njen [[god ]] je [[26. julij|26. julija]].
[[Slika:Albrecht Dürer 046.jpg|left|thumb|150px|Devica Marija in otrok Jezus s sveto Ano, slikar Albrecht Dürer]]▼
== Življenje ==
▲[[Slika:Albrecht Dürer 046.jpg|left|thumb|150px|Devica Marija in otrok Jezus s sveto Ano, slikar Albrecht Dürer]]
Sveta Ana je zavetnica (patrona) proti nevihti. Ravno okrog Aninega praznika - 26.julija so velike vročine in je mnogo neviht.▼
'''Sveta Ana''', mati [[Devica Marija|Device Marije]] ter [[Jezus Kristus|Jezusova]] stara mati, se je po izročilu rodila v kraju '''Seforis''' (Sepphoris), ali '''Cipori''' (Tzippori) <ref> Seforis ali Cipori (Tzippori, [[hebrejski jezik|hebrejsko]] צִפּוֹרִי, ציפורי), je znan tudi kot '''Dioceserea''' in '''Saffuriya''' ([[arabski jezik|arabsko]] صفورية, tudi ''Suffurriye''): </ref>; leži v osrednji [[Galileja|Galileji]], 6 km severno-zahodno od [[Nazaret]]a (danes [[Izrael]]). <ref>
http://www.bibleinterp.com/articles/sepphoris.htm</ref>. Po drugem izročilu pa se je rodila v [[Betlehem]]u, kjer sta živela njena starša.
Sveta Ana (hebrejsko Hannah – milost), mati [[Devica Marija|Device Marije]], v svetem pismu ni omenjena. Je pa omenjena v svetem pismu neka druga Ana, Samuelova mati, ki tudi ni mogla imeti otrok in sta si zgodbi v zvezi z nerazumevajočima židovskim duhovnikom dokaj podobni. Samuelovo mater je sumil pijanosti duhovnik Heli, ki pa je Ano pozneje potolažil. (1 Sam 1,1-27;2,1-11). Daritev Marijine matere Ane in očeta Joakima pa je nerazumno zavrnil židovski duhovnik Izahar in jima s tem zagrenil prihodnost.
Viri za njeno življenje so apokrifni spisi: Evangelij o Marijinem rojstvu, Psevdo-Matejev evangelij in Jakobov protoevangelij. <ref>
http://www.newadvent.org/cathen/01538a.htm</ref>
== Legenda o treh Marijah ==
Starša svete Ane sta bila Stolan in Emerencija; živela sta v [[Betlehem]]u. Ana se je poročila z bogatim Joahimom iz [[Nazaret]]a; oba sta bila iz Judovega rodu in [[kralj David|Davidove]] rodovine. Še po dvajsetih letih skupnega življenja nista dobila otrok. Premoženje sta razdelila na tri dele: enega sta darovala templju in judovskim duhovnikom, drugega sta dala za reveže, tretjega pa sta zadržala zase.
Ko sta nekoč šla v Jeruzalem na praznik posvetitve templja, je hotel prinesti daritev tudi Joakim; židovski duhovnik Izahar <ref>Nekateri menijo, da je bilo duhovniku ime Ruben: O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.</ref>
pa je dar zavrnil, češ ga Bog ne sprejema iz grešnih rok. Dokaz za to naj bi bila njuna nerodovitnost. Od žalosti in sramote je Joakim odšel iz mesta v gozd med pastirje. Njemu in tudi ženi se je prikazal angel, ki jima je naznanil Marijino rojstvo.
Ana je rodila Marijo šele po dvajsetih letih zakona; po Joahimovi smrti se je poročila s Kleofom in rodila hčerko, ki sta ji zopet nadela ime Marija. Po njegovi smrti se je poročila še tretjič s Salomonom in tudi ta otrok je dobil ime Marija. Iz teh zakonov so torej Jezusovi sorodniki, ki jih sveto pismo imenuje Jezusove brate <ref>Mt 12,47s; Mr 3,31s</ref>.
=== Smrt in češčenje ===
Legenda pove, da je Ana še videla malega Jezusa, ko se je s starši vrnil iz Egipta po smrti kralja Heroda. Njeno dušo so angeli odnesli v Abrahamovo naročje; v nebesa jo je z drugimi dušami vred ponesel Jezus ob svojem vnebohodu.
Sveto Ano so častili na Vzhodu že v prvih časih krščanstva. Njej na čast je zgradil v Carigradu cesar [[Justinijan I.]] leta [[550]].
Anino češčenje je doseglo na Zahodu v Evropi svoj višek v poznem [[srednji vek|srednjem veku]]. Leta [[1378]] je [[papež Urban VI.]] odobril praznik svete Ane na Angleškem; <ref> O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.</ref> [[1481]] pa je [[papež Sikst IV.]] vključil Marijin spominski dan tudi v rimski [[koledar]]. Leta [[1584]] pa ga je [[papež Gregor XIII.]] določil za cerkveni praznik.
==
▲Sveta Ana je zavetnica (patrona) proti nevihti, pa tudi proti revščini. Ravno okrog Aninega praznika - 26.julija so velike vročine in je mnogo neviht. Skupaj z možem Joakimom pa je zavetnica zakoncev. Priporočajo se ji tudi razni obrtniki, zlasti pa rudarji.
== Slovstvo ==
Vrstica 56 ⟶ 74:
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Notranje povezave ==
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Tzippori Tzippori ali Siforis – rojstni kraj svete Ane [[angleški jezik|angleško]].]
== Zunanje povezave ==
*
*[http://www.newadvent.org/cathen/01538a.htm Catholic Encyclopedia New Advent [[angleški jezik|angleško]].]
[[Kategorija:Svetniki Rimskokatoliške cerkve|Ana]]
| |||