Fenicija: Razlika med redakcijama

'''Fenícija''' je [[zgodovina|zgodovinska]] [[država]] ob [[obala|obali]] [[Sirija|Sirije]] in [[Libanon]]a med [[Latakija|Latakijo]] na severu in [[hrib]]om [[Karmel]] na jugu. Na tem ozemlju so v [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletju pr. n. št.]] nastajale majhne mestne države. Skupaj s [[Palestina|Palestino]] se je Fenicija imenovala [[dežela]] [[Kanaan]], kar pomeni ''dežela [[škrlat]]a'', saj so prebivalci sloveli po izdelavi [[tkanina|tkanin]], ki so jih barvali s [[škrlatna|škrlatno]] [[barva|barvo]]. V obdobju med leti [[1500 pr. n. št.|1500]] in [[332 pr. n. št.]] so se razvili v eno najpomembnejših trgovskih in pomorskih ljudstev. Razloga za to sta bili predvsem ugodna lega in neugodne razmere za razvoj kmetijstva.

 

Mesta so Feničani gradili na rtih ob morski obali ali na otokih v bližini obale. Eno najpomembnejših mest je bilo [[Biblos]], ki je doživelo razcvet v 3. tisočletju pr. n. št., ko je trgovalo z [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Egipt]]om, [[Mikene|Mikenami]] in [[Kreta|Kreto]]. V prvi polovici [[1. tisočletje pr. n. št.|1. tisočletja pr. n. št.]] sta vodilni mesti postali [[Sidon]] in [[Tir, Libanon|Tir]].

 

Vsako mesto je obkrožalo še okoliško podeželje, pod vodstvom Tira ali Sidona pa so se mesta združevala v zveze mestnih držav. Vsakemu mestu je vladal kralj, ki se je posvetoval s svetom starešin, v katerem so bili predstavniki najpremožnejših trgovskih družin. Zaradi svoje majhnosti in lege so feničanska mesta pogosto priznavala nadoblast [[Egipčani|Egipčanov]], [[Hetiti|Hetitov]], [[Asirci|Asircev]] in [[Perzijci|Perzijcev]]. V 8. stoletju pred našim štetjem so osnovali Kartagino. [[Kartagina]], ki se je kasneje osamosvojila in razvila v eno od gospodarsko najuspešnejših dežel. Glej [[Rim]], [[Punske vojne]], [[Punci]], [[Hanibal]].

 

Razmere za razvoj kmetijstva so bile večinoma neugodne, edino za kmetijstvo ugodno območje je bilo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in gorovjem [[Libanon (gorovje)|Libanon]]. Strma območja so obdelovali s pomočjo teras. Glavni pridelki so bili [[pšenica]], [[ječmen]], [[oljka|oljke]], [[vinska trta]], [[datelj|datlji]], [[smokva|smokve]], [[granatno jabolko|granatna jabolka]] in povrtnine.

 

Trgovina se je razvila v tesni povezavi s pomorstvom. Na razvoj pomorske trgovine je vplivala lega Fenicije ob Sredozemskem morju, saj so se tu stikale prometne poti iz okoliških dežel. Pomorsko trgovino je pospešila tudi hitra rast prebivalstva. Uporabljali so ladje z gredljem, izdelane iz [[libanonska cedra|cedrovine]]. Poganjali so jih z vesli, poznali pa so tudi štirikotna jadra. Ker [[kompas]]a še niso poznali, so se orientirali po zvezdah in pluli ob obalah. Po sredozemskih deželah so prodajali izdelke domačih obrtnikov ali preprodajali blago iz različnih dežel, domov pa so uvažali [[zlato]], slonovino in sužnje iz [[Afrika|Afrike]], [[srebro]] in [[kositer]] iz [[Španija|Španije]] ter [[baker]] s [[Ciper|Cipra]].

 

Leta [[1904]] je [[Angleži|Anglež]] Flinders Petrie na [[Sinaj]]u našel kamnite plošče, popisane s sinajsko pisavo, do sedaj najstarejšim znanim črkopisom. Sredi [[2. tisočletje pr. n. št.|2. tisočletja pr. n. št.]] so ga uporabljali [[Kanaanci]] iz Biblosa. Feničani so to pisavo okoli leta [[1000 pr. n. št.]] izpopolnili in razvili feničanski črkopis iz 22 znakov za soglasnike. Od Feničanov so črkopis prevzeli [[Grki]] in mu dodali znake za samoglasnike, od njih pa [[Rimljani]], ki so ga posredovali ostali Evropi.

 

[[it:Fenici]]

[[ja:フェニキア]]

[[ka:ფინიკია]]

[[ko:페니키아]]